recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

30. 9. 2012  Začetek konca!  (29. 9. 2012, Gala Hala)
Če se normalni ljudje ob sobotah zvečer odpravljajo v center na druženja s prijatelji, spoznavanja novih oseb ali na konzumiranje kemično pridelanih drog, sta nam na drugi strani centra Ljubljane Dirty Skunks pripravila poslastico prvega razreda.

Če se normalni ljudje ob sobotah zvečer odpravljajo na raznorazna druženja s prijatelji, spoznavanja novih oseb (vsi vemo, kaj to pomeni) in pa na konzumiranje kemično pridelanih drog, katere jim dajejo več energije za ples (če se temu lahko tako reče), sta nam na drugi strani centra Ljubljane Dirty Skunks pripravila poslastico prvega razreda.

Če že, sta se fanta tokrat še posebej potrudila in v našo malo Slovenijo pripeljala ne samo en kulten bend (Nasum, foto: Maja Weinberger Kovačič), temveč še eno najbolj vročo skupino trenutnega časa, ki sliši na ime Black Breath. In če so bili prisotni slednji, potem slovenski odgovor na Black Breath (Hellcrawler) ni smel manjkati. Torej, vse skupaj se je odvilo po pričakovanjih - kot prvi so nastopili Hellcrawler, katere pa smo nekateri zaradi spleta okoliščin zamudili in žal nismo ujeli samega igranja skupine (pa da fantje ne bodo zamerili, sem se jim odolžil z nakupom njihove majice). In če ''priložnost zamujena vrne se nobena'' pregovor drži, potem pod nobenim pogojem nismo smeli zamuditi nastopa Black Breath.

Fantje so brez kakršnegakoli oklevanja začeli udarno in že pri prvi skladbi pustili pečat pri slovenski publiki. ''Crustersko'' obarvan death'n' roll je v današnjem času izredno iskana zvrst in če si že oboževalec skupin založbe Southern Lord, potem ti tole ni smelo uiti izpod rok, tako da verjamem, da ste v tem primeru bili pod samim odrom Gale Hale in masovno vsrkavali težke zvoke skupine Black Breath. Definitivno je pri prej omenjeni slovenski publiki omembe vredna vsa strast in poznavanje skupine, saj sem bil od samega začetka skeptičen glede obiska Black Breath, ampak dvom je bil hitro opuščen - pred odrom se je odvijal sam kaos. Mogoče se je iz osebnega vidika zadeva malo vlekla, ker sem že težko pričakoval Nasum in grindcore prve ''klase'' (žal nepriljubljena zvrst moje žene). In po dobrih 45 minutah (plus 15 minut priprav skupine na nastop) je napočil čas za Nasum.

Za uvod so nam postregli politično/vojaško/apokaliptičen insert in tako smo samo še čakali uvodne besede in pa ''odfuk''. Takoj, ko je Keijo Niinimaa (Rotten Sound, intervju si lahko preberete tukaj - KLIK!) poprijel za mikrofon, je bila zadeva jasna. Prekleto hitri bobni in neharmonične kitare so bile povod v vojno pod odrom. 5 minut 3 (mogoče 4) skladbe, nato pa ključen moment, saj so zaigrali skladbo Shadows in zadeva je bila takoj jasna. Pričakovanja so seveda bila velika, ampak ker so Nasum le Nasum, so ga zaigrali profesionalno in nasmeh na mojemu obrazu je bil jasen ... in ocena pričakovana (5 od 5). In če so že Shadows odigrali tako, kot se mora, je za dodatne točke poskrbel tudi Keijo, ki je dobro komuniciral s publiko in se celo navadil reči ''Na zdravje'' ter poskusil vino svojega gorečega oboževalca (žal znamke vina nisem zasledil). In če so plus točke bile že izrabljene, je gospod Niinimaa poskrbel še za dodatno vzljubljenje pri oboževalcih in se jim pridružil pod odrom. Čeprav osebno nisem štel vseh skladb (mislim, da smo presegli št. 30), se je vse skupaj odvilo precej hitro in konec je bil sladko grenkega okusa. Tisti ''adijo'' te mogoče pusti malce razdvojenega, ker misel na to, da je to zadnjič, ko boš v živo slišal Nasum, le nekakšno razočaranje, a hkrati si vesel, da si bil priča 20. obletnici in zadnjega šova skupine (zgodbe za vnuke).

Vsega lepega je enkrat konec in tako je tudi tokrat bilo vsega precej hitro konec. Tisti, ki so zamudili omenjen koncert, vam lahko rečem ''škoda, ampak ste zajebali'', vsi ostali pa se bodo z menoj strinjali, če rečem hvala Nasum ter hvala Dirty Skunks.

twitter facebook