recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

19. 6. 2011  Večer pravih dedijev  (21. 5. 2011, Orto Bar Ljubljana)
Dogodilo se je lepega sobotnega večera v Orto baru. Na prvi pogled je bilo na prizorišču vse običajno, a po daljšem opazovanju se je dalo ugotoviti, da je nekaj le drugače. Ne zgolj drugače, ampak lepše.

Dogodilo se je lepega sobotnega večera v Orto baru. Na prvi pogled je bilo na prizorišču vse običajno, a po daljšem opazovanju se je dalo ugotoviti, da je nekaj le drugače. Ne zgolj drugače, ampak lepše. V prvi vrsti ne mislim le na množično udeležbo koncerta, ampak predvsem na to, da je za razmere na slovenski metal sceni kar mrgolelo dobrih pičk, pa čeprav moje ni bilo zraven.

Po krajšem premisleku sem se vseeno odločil, da se bom tega dne raje koncentriral na koncert. Nasprotno niti ne bilo pošteno do skupin, ki sta koncertirali tisti dan. Pa še zaradi česa drugega, ampak o tem raje ne bi, saj bi dodobra zašli s teme. Če se vrnem nazaj na prej načeto rdečo nit, bi se lahko reklo, da Frogijeva teza o pojenjanju spolnega naboja v slovenski metal sceni ne drži. Drži, da ne drži. Verjetno je odločilnega pomena kdaj, kaj in na kateri metal koncert prideš. No, vrnimo se nazaj na koncert in se koncentrirajmo. Vi na branje, jaz pa na pisanje.

Vzpenjajoč se po žametno rdečem stopnišču Orto bara sem ugotovil, da sem zamudil začetek prve skupine. A nič ne de, kot bomo videli kasneje. Skupini je bilo ime Desc. Gre za narečno besedo za ponavadi spolno dozorelega pripadnika nenežnejšega spola. V civiliziranih predelih Slovenije je v uporabi beseda ''dedi'', samo toliko za informacijo. Ko smo že pri informacijah, je potrebno izpostaviti, da so mladeniči igrali predelave različnih skupin, in sicer Manowar, Iced Earth, Running Wild, ..., Judas Priest in nažalost tudi Iron Maiden. Ah, ... ne, raje ne bom. Ker pri nas nikoli ni bilo kake prave power metal skupine, so bili skupina Desc (od tu naprej Dedi) prava osvežitev.  Zaigrano niti ni bilo slabo, sploh glede na zahtevnost nekaterih pesmi. Če bi moral nekoga v tej skupini izpostaviti v pozitivni luči, bi to gotovo bil kitarist ''Čeladić''. Takšen nadimek je z razlogom, no, v bistvu z dvema. Kot prvo, ga nisem poznal in prav tako ne njegovega imena, po drugi strani pa je imel pričesko v obliki čelade. Igral je solidno, a se je mogoče malo osmešil, ko je igral solo v Painkillerju na svojo kitaro z 22 prečkami. Če pa bi nekoga iz skupine Dedi moral izpostaviti v slabi luči, bi to bil pevec, ki je slovenski metal sceni z odrov že poznan, predvsem po svojih kratkotrajnih udeležbah pri različnih skupinah. Več kot očitno je bilo, da mladenič kljub na prvo uho dobro zvenečemu petju ne zna peti iz prepone, kar je imelo za posledico, da je premosorazmerno iz pesmi v pesem pešal tudi njegov glas. Kar je bilo na začetku žvrgoljenje ščinkavca v Mozirskem gaju, se je proti koncu prelevilo v kašljanje srake na Ljubljanskem Barju. Zaključiti bi se dalo, da so skupina Dedi kljub vsemu naredili svoje. Publiko so ogreli s pesmimi, ki jih vsi poznamo, tako da je bila večina obiskovalcev po njihovem nastopu prav židane volje.

Po mešanih vtisih prve skupine so na oder stopili Vicious Rumors (foto: Bungee Brent Photography 2010), legendarna ameriška power metal skupina. Čeprav sta pevec in kitarist Geoff Thorpe bila oblečena zelo ''šik'', nista dajala takšnega vtisa. Prav nasprotno, skupina je ob vsesplošni navdušenosti publike odigrala 18 pesmi in če je povprečna pesem s premori vred trajala pet minut, lahko sami izračunate, koliko časa so bili na odru. Kljub vročini, ki je zaradi posledic uživanja metal glasbe kraljevala v zgornjih delih Orto bara, se večina obiskovalcev ni odločila za premor. Ameriški Scorpions so pokazali, da po dolgih letih še znajo igrati in da v njih še vedno vre mladostniški entuzijazem. Kar se tiče izbora pesmi, se je skupina sprehodila po svoji celotni karieri. Igrali so tako svoje hite, kot tudi pesmi, ki so se pri njih sicer zelo redko znašle na seznamu igranja. Vsi obiskovalci smo bili priča nastopu odličnih glasbenikov, kar je pa v današnjih časih pri nas žal redkost.

Ne bi se rad spuščal v to, kdo obvlada svoj inštrument in kdo ne, rad bi le poudaril, da je danes verjetno preveč skupin, ki niso sposobne odigrati niti tistega, kar same ustvarijo v studiju. Včasih se zdi, da morda za stvaritvami stoji nekdo drug. Da sploh ne omenjam uporabe matrik na koncertih – česa takšnega recimo na koncertu Vicious Rumors ni bilo. Glasba je bila zaigrana v živo in kot se šika (pa ne zaradi prej omenjenih oblačil pevca in kitarista). Ker sem prej govoril le o inštrumentih, naj izpostavim še pevca, ki ga je treba pohvaliti za dobro in predvsem konstantno kvalitetno petje. Vicious Rumors so nas obiskali že pred leti in jim očitno slovenska metal scena leži, hkrati pa očitno tudi oni ležijo slovenski metal sceni. Gre za lepo povezavo in upajmo, da bomo s pomočjo sposobnih organizatorjev, kot sta Črt in Matej iz Umazanih dihurjev, vzpostavili še takih povezav.

Kaj povedati za konec? Mislim, da sem že dovolj besedičil in naj raje končam, preden dobim še daljši jezik. In kot je enkrat rekel moj prijatelj Davorin: ''Kdor dolgega ima, se mu lahko v črni luknji zavozlja in se ga gotovo težko ven da.''

Avtor:
twitter facebook