recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

reportaža

28. 8. 2011  Trnovo ... kraj nesrečnega imena  (19. 8. 2011, KUD France Prešeren Trnovo Ljubljana)
Prešeren je že vedel, zakaj je to kraj nesrečnega imena. In temu primerno ne bi mogli najti boljših bendov, ki bi igrali na Trnfestu.

OK, priznam, da bi verjetno lahko izpeljal podoben zaključek, če bi šlo tudi za kak drug bend, a benda Tombs (ZDA) in The Secret (na fotki; ITA) zvenita kot agonija in jo hkrati zadajata, sta posuta s trnjem in te posujeta z njim. Odlično torej za kraj z imenom Trnovo.

Zdaleč od Prešernovega verza pa je bil sončen petek, ko sta dotična benda odločila predstaviti svoja zadnja opusa. Nabralo se je kar lepo število ljudi, koncert pa se je pričel ob prijetni 20. večerni uri in začel se je glasno s Tombs, ki prihajajo iz Brooklyna, ZDA, a je - kot pravi recenzija - njihova glasba nekaj, česar iz predela New Yorka, iz katerega recimo izhajajo Biohazard ali Type O Negative, ne bi pričakovali. A že od zdavnaj velja, da geografsko poreklo v zadnjih letih (ali pa že prej) ne velja veliko. Vrnimo se raje h glasnosti. Kvartet Tombs (uradno so Trio, a imajo za turnejo dodatnega člana) je začel s komadom Black Hole Of Summer iz zadnje plošče Pathway Of Totality in to tako na glas, da nas je kar krepko vrglo nazaj (morali bi videti Davida iz Canyon Observer, ki je doživel orgazem in skorajda smrt ob prvem rifu tega benda - BRAAAAAAAAAAAAAAAAAM!!!). Kolikor mi je jasno, je ozvočevalec Tomo dal kitarske in basovske ojačevalce krepko navzdol oz. jih stišal do amena, pa je še vedno zvenelo kot bi tisti dve epifonki in prav metalsko izgledajoči bas posnemali prižiganje tovornega letala C-130 Hercules. Ponovimo torej: BRAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAM!!! Z minimalno komunikacijo kitarista/vokalista Mikea Hilla so nas Tombs popeljali skozi svoje videnje konca Vsega in to tako na glas, da smo trpljenje lahko začutili v vsaki pori, celici, atomu. Iz komada v komad, več ali manj vse iz zadnje plate smo lahko doživljali miks med Burzum, Neurosis, Wolves In The Throne Room in ziher še kaj, kar poznajo drugi, ki so bolj v tej glasbi. Moram priznati, da sem bil potem krepko razočaran, ker so jim naprodaj ostale še zgolj majice.

Malce bolj živahni v smislu razgibanosti (kot nasprotje zvokovni monumentalnosti in monolitnosti Tombs) so oder zasedli italijanski The Secret, ki so me prijetno presenetili, ko so konec junija sesuli Novo Gorico, ko so igrali pred Hatebreed. Italijanski kvartet, ki predstavlja album Solve Et Coagula, je pričel z monumentalnim hitmo Crossbuilder, ki spominja na stvaritve Sunn O)))) in spet obetal moč rifa. A bend zna graditi na dinamiki in zveni bolj kot blitzkrieg in ne baražno bombardiranje nikogaršnje zemlje. Po uvodnem komadu, ki je zvenel kot agonija so - verjetno na razočaranje mnogih - The Secret vžgali res dinamičen miks med black metalom, hardcorom in crustom, kar bi verjetno marsikoga spominjalo na enigmatično zvrst, ki ji pravijo ''holy terror''. Vidno razočarani predstavniki publike, ki so pričakovali zibanje v stilu zombijev so raje zapustili plac, medtem ko smo ostali užili atomski napad benda, ki bi ga najraje prilepil na referenco ameriških Catharsis. Monumentalni riffi, ki kar naenkrat žagajo in brusijo, bas, ki zveni kot napad na Dresden, morda malce nejasen in enoličen vokal, predvsem pa res dinamični in glasni bobni so po nas tolkli skorajda uro, nakar se je bend prav tako mirno, kot je prišel na oder, poslovil. A v srcu je odmevalo še naprej, CD je definitivno bil vreden nakupa (recenzija kmalu, obljubim, hehe).

Petkov večer se je nato sprevrgel v popivanje in debatiranje, ekipica Everything Goes je vrtela vse živo v prevročih klubskih prostorih, Prešernovo jamranje nad Trnovim pa je vsaj na kratko utihnilo.

twitter facebook