recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

reportaža

12. 2. 2012  Smrduharski rojstni dan - F. O. A. D. edition!  (10. 2. 2012, Gala Hala Metelkova Ljubljana)
Hvalospeve Dihurčkoma bi lahko pisal, pisal in pisal. A besede ne ujamejo vzdušja vseh treh delov njunega (njihovega) desetega rojstnega dne, zato boste hvalospeve brali drugje. Če imate kaj proti - F. O. A. D.!

Čeprav je bilo pričakovati, da bo Gala Hala nabito polna, saj je šlo za:

- petkov večer,

- zastonjski dogodek s petimi bendi,

- tretji del rojstnega dne Veselih Dihurčkov,

se to ni zgodilo. Obstaja milijon razlogov za to in nobeden ni nič posebnega, zato bom to takoj odjebal. Lahko pa rečem, da smo nastopajoči tistega večera imeli eno prednost pred ostalimi ljudmi. Lahko smo jedli odlično torto, ki je bila narejena izpod magičnih prstov Simone Hari iz On Parole in ker le-te torte nihče še ni recenziral, allow me. Bila je prekrita s smetano, biskvit je bil čokoladne barve, čokoladna krema v sredini pa je odlično sexala z najboljšim sadežem ever, banano. Banane in čokolada - ni boljšega. Ob ugrizu se je kar topila v ustih in čeprav sem pojedel samo en kos, si predstavljam, kakšne gurmanske orgazme bi doživljal, če bi pojedel vse. Resnično, pojedel sem samo en kos, hardy har har.

Potem se je nabrala malce manjša množica ljudi - en del istih obrazov, drug del drugačnih. Who cares ... Večina si jih je ogledala dokumentarec Dekada Smrduhov, ki si zasluži vse pohvale (deri, Gorjanc), ampak drugič ni tako zanimivo kot prvič. In Janković še vedno ni razkril pulover od Origin, ki si ga je bojda sposodil od Črta samo za ta dokumentarec. Bojda! Ali pač?

Oder so na to zasedli ljudje, katerih glasba je takšna, da večina publike samo strmi v oder ali v tla in skuša razbrati smisel le-tega supersoničnega potovanja. Ne trudite se, ker jim ni mar. In prav je tako. To so Deca Debilane in vam posiljujejo sluh že od srede devetdesetih. In tako kot zmeraj, je kvartet odjebal vse živo in igral en dolg komad, ki je bil sestavljen iz več krajših delov. Na kaj spominjajo? Na Darkthrone ziher ne. Ni pomembno - koncert Dece Debilane je doživetje, ki ga poštekaš ali pa ne. Kupite zadnji CD, super je - deluje precej bolj koherentno, kohezivno in smiselno , njihov nastop pa verjetno niti ne ošvrkne tega, onega CD-ja, demota, 7'', kasete, ki jo je ziher izdal Galičič ipd. - a prav to je zakon. Deca imajo veliko obrazov - in vsi so grdi in ne boste jih razumeli. F. O. A. D.! Meni so bili super, čeprav sem - pićkica - zdržal le tri dele komada. Aja, imajo najbolje izgledajoč bas na svetu - kdaj se nazadnje uzrli Kalašnjikov s štirimi strunami?

Sledili so G. U. B. oz. Gužva U Bajt. Odličen punk kvartet z mastnim zvokom kitar, zafalšanim vokalom, tipičnim bas zvokom punka na (ex)YU-tleh in drugod ter bobnar Tuljo Ramone, ki večino panksov, ki jih poznam pelje scat v lastno kozlanje. Prav super je videti bend z zanimivimi besedili, zelo prepričljivim igranjem milijonkrat preigranih treh in več akordov in bend, ki se naštima v parih minutah, ne izgublja čas z butastim animiranjem publike (''Yeah, a ste kej začupal?'' Ma, F. O. A. D.!) in opravi svoj posel kot je treba. Aja, ne pridigajo. Oglejte si jih kdaj v živo, še posebej tisti biserji, ki mislite, da je najboljši slovenski punk Racija ali pa Zablujena Generacija.

Sledili so Harry, za katere sem kasneje izvedel (by Marko Rusjan), da so iz Wajdušne. Moram priznati, da sem mislil, da je slovenskih punk rock ali pa melodic HC bendov precej manj. Harry - nikad čuo, prvič sem celo mislil, da sta Smrduha (TM by Gorkič, Deca Debilane) poklicala legendarnega Harryja Den Hartoga. No, če ste nepoznavalec kot pisec te reportaže, potem preverite bend, ki je točen, udaren, hiter in obvlada. Dva super vokala (en - kitaristov - precej spominja na Absent Minded!), odlične kitarske linije (u, Orange glava v takem glasbenem rajonu - vsaka čast!) in hitrostrelni bobnar, ki ima najboljši ''snare'' zvok daleč naokoli. Imajo kar nekaj CD-jev, nabavite.

Vse to je potekalo brez kakršnih koli težav v časovnici, menjavanju bendov na odru itd.

A tudi dalje je tako ostalo! Ha!

Na oder so potem stopili za moj okus premalo aktivni In The Crossfire. Odličen štajerski metaliziran HC, ki ni za pićkice, ki šopajo Parkway Drive. Tole je mastno kot Integrity v devetdesetih, razbijaško kot Cataract leta 2004, mračno kot le kaj in brez odvečnega ''jebaću ti majku'' odnosa do publike. Kakšen zvok, kakšen nastop, udarno do jaja. Igrali so precej dolgo in poželi lepe pohvale. Z razlogom - fantje res ubijajo. No pussies allowed, F. O. A. D.!

Nato pa sta na oder po 7 letih hibernacije prišla prof. Abronzius in njegov pomočnik Teghlozor. Tako je, deset minut (in nikoli več) Tenacious Zhgantsi. V duhu besedne zveze ''F. O. A. D.'' in nastopa Dece Debilane sta naredila parodijo na lastne komade iz albuma Zghantsicide ter vse skupaj obrnila v takšno mineštro kvazi-buke, da je bilo joj! Nekateri so šli ven, drugim ni bilo nič jasno, a možakarja sta se precej zabavala. Orgazmičnih deset minut + Boneyard od Impetigo.

Nastopalni del večera so zaključili Eruption, ki so igrali močan, udaren in res dober set, ki so ga popestrili predvsem Bucotovi govori. Nekaj novih komadov, nekaj starih (iz naftalina potegnjenih a la Sands Of Time), nobenih priredb in nič bedarij v stilu ''Kje so roke?!!'' Totalno F. O. A. D.! Piscu reportaže še zdaj ni jasno, zakaj je Buco napizdil dekleta v prvi vrsti, ki so izvajala medsebojno prepletanje jezikov na obsceni način. Jebeš pivo, lezbični šov FTW! Eh!

Potem je avtor te recenzije počasi spizdil dam (F. O. A. D., mar ne?), zabava za rojstni dan Smrduhov pa je trajala pozno v noč. Fanta, na še 10 let vsaj.

twitter facebook