recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

12. 12. 2011  Scanje po blast beatih  (9. 12. 2011, Klub eMCe plac Velenje)
Očitno se je obrestovalo žrtvovanje nedolžnih na oltarju dobrih predskupin.

Predgovor: če vam kaj ne bo jasno, imate na koncu slovar.

Ne bom sral s pretiranim uvodom, kjer so ponavadi relevantni podatki, kot so pot do dvorane, št. poznanih ljudi, razlike med vitaminom B6 in Deicide, osnovne podatke o skupinah pa boste že izvedli sproti ob branju recenzije. Branje je dobro za vas, veste?

Predigro koncertnemu delu anatomije petka so otvorili domači astronavti.mp3 Entheogen. Sestavljajo ga heliocentrični sistem štirih planetov. Njihova primarna naloga je instrumentalno prikazati misijo STS-34 (raketoplan,  Zemlja -> Jupiter ... pač, vesolje). No, to so njihove besede, [dramatično] kako pa to deluje v praksi? [/dramatično].

S svojo glasbo, katera si sposoja elemente od bolj zblojenih zvrsti (zapohanec, mulj, poguba), kar občasno začinijo s tehničnimi izpadi. Zraven pa zlorabljajo še matrico, ki dodaja svoje zblojene vesoljske zvoke. Generalno gledano jim uspe kar lepo ustvariti vzdušje, da potujemo po vesolju. Sicer so za dodatno vzdušje imeli projekcije, ki so delovale rahlo nepotrebno. Posnetki so bili nekam kurčeve kvalitete ... ali pa je za to kriv projektor? No, kakorkoli, je glasba dovolj govorila zase. Sicer so ravno ti tehnični deli, kjer lomijo metronome, za nekaj časa razblinili vesoljsko vzdušje. Ampak ni neke panike, ker je zdramljanje v realnost delovalo kot tisto, ko se sredi noči zbudite iz lepih sanj za par sekund in nato takoj zapadete nazaj v njih. Dodaten plus je, da so nekateri člani med igranjem sami zgledali, kot da so z mislimi v vesolju.

Za njimi so oder zavzeli dramatični The Canyon Observer (za več informacij o njih imate med recenzijami opis EP-ja). Tokrat niso bili v sekstet -1 postavi, temveč v sekstet -2. A na srečo je bil tako v pizdi zvok, da se depriviranost enega kitarista niti ni slišala. Ali je bila pa druga kitara na matrico? Ne vem, KER FAKING NISEM SLIŠAL! Mi je bilo pa zanimivo, da jim je slab zvok dejansko pristajal. Zvok strunarske sekcije je bil dosti bolj hrupen in nerazločen, kar dejansko paše zraven njihovega potem kamna v mulju.

Njihov live performance pa že postaja trademarkovski. Ostali člani se igrajo, da so metronom s svojim stereotipnim (za potem kamen scene) pozibavanjem, frontman pa pokaže izjemno doživet,trpeč, zadepresiran nastop, ob katerem resno dobiš občutek, da ob odranju bere topic »metal kot omejenost«. Bolj kot ne interna fora, deal with it. Skratka, med koncertom smo se zbali, da bo v kratkem storil prostovoljni odvzem vitalnih telesnih funkcij. Eno čebelico za prepričljiv nastop! Hura! Priden si.

Po solidnem predskupinanju so oder zavzeli trio Premonition 13. To je rahlo bolj zadetek rock verzija poguba kovine in je najnovejši projekt legendarna Winota. Wino je, na kratko rečeno, legenda pogube, saj se je pojavlja kot frontman v miljonih (uuu, pretiravanje) bandih. Saint Vitus, Spirit Caravan, Shrinebuilder in podobne srčkarije.

Bom kratek (in če kdo misli, da bi bil tu »that's what she said!« smešen, FO). Ne vem kaj je bilo to, ampak Wino RES ni bil videti pri stvari. V redu, glasba sama je bila dobra, kolikor se jo je dalo interpretirati iz »zvoka« v dvorani. Ostalo ... fak. Ne da se mi spoznavati na koliko načinov lahko napišem »totalno v pizdi«. Igrali so izjemno kratek čas in se spokali z odra. Publiki večinoma ni bilo nič jasno. Okej, Wino je že star in ura je bila že res pozna. Mogoče je bil utrujen, mogoče je bil slabe volje, mogoče ga boli kurac, kaj pa vem.

Sicer se je kasneje baje vrnil (bojda po cca. 15ih minutah)in odigral dva komada s svojega akustičnega solo projekta, a to je bilo to (to so mi morali ostali povedati, ker takrat sem zaradi prevoza že šel domov. Jebiga, priznam)

Ampak na srečo je splošen vtis s koncerta pozitiven. Predskupini sta bila impresivni in vstopnina je bila dokaj poceni, tako da ni neke panike.

Očitno se je obrestvovalo žrtvovanje nedolžnih na oltarju dobrih predskupin.

Slovar:

potem kamen = post-rock

sludge = mulj

zadetek = stoner

poguba kovina = doom metal

vse ostale besede = žaljivke, ki vsebujejo matriarhalne elemente

P.S. Med koncertom je nekdo metal pistacije na oder in The Canyon Observer se mu osebno zahvaljujejo. Bile so slastne.

twitter facebook