recenzije

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

Brujači

Ladanje

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

banner
banner

reportaža

3. 8. 2018  Reportaža: Viva la Madball!  (14. 7. 2018, Uljanik Pula Hrvaška)
Rasturačina hardkoračina!

Ko marsikdo pomisli na Pulo, pomisli na morje, poletje, Areno, … Ko jaz pomislim na Pulo, prej omenjenem dodam še Anti-Otpad, besedno zvezo ''Pula pank'', Kud Idiote, Monte Paradiso, Bolesno Grinje, Dropthehammer, bar Mimoza, Alena Medića, Attack Na Battack, Dilber Bend … vse projekte, v katerih igra/je igral Rio iz Desinence Mortification … po novem pa še na festival Viva La Pola!

Viva La Pola! je v bistvu enodnevni festival, ki se dogaja v legendarnem rock klubu Uljaniku. Klub je legendaren in sploh znan, saj obratuje že dobrih 55 let (!), lociran je blizu obale na enem hribčku, ima veliko dvorišče za open air dogodke, plac za hrano (dobar burger!), notranje prostore za indoor evente itd. Omenjeni fest pa ponuja za male pare tako tuje kot domače bende. Po Biohazard in Agnostic Front so organizatorji pripeljali Madball, poleg pa ponudili še dva odlična domača benda.

In to na predvečer finalne tekme Francija:Hrvaška … Vibe je bil perfekten.

Kljub muhastemu vremenu, ki kvari občutek tega poletja že od – ironično! – prvega poletnega dne dalje, je Viva La Pola! zadela lep in sončen dan ter prijetno topel in jasen večer. Strahovi, da bi se ljudje bolj kot v švicu mosh pita namakali v dežju, so bili tokrat odveč. Atmosfera je bila super, ljudje sproščeni in prav lepo pa je bilo videti, kako se je nabrala ekipa z vseh vetrov – tako so na dvorišču Uljanika poplavo hardcorovcev tvorili ljudje iz vseh živih koncev Hrvaške, nekaj jih je bilo tudi iz Italije, veliko pa je bilo tudi zvestih poslušalcev iz mariborskih in prekmurskih koncev. Ta dobronamerna masa predvsem potetoviranih teles v majicah vseh živih znanih in neznanih HC-skupin je z odprtimi rokami pričakala že prvo skupino večera, puljske hardcorovce Sick Crap.

Koncert so torej okrog 21.30 odprli odlični pulski hardcorovci Sick Crap. SC šopajo old school hardcore – hiter, kratek in jasen ter bodo zelo všeč tistim, ki stavijo na bende iz ZDA, ki so harali po Kaliforniji, Washingtonu, Bostonu in New York Cityju zgodnjih 80-ih. Kvintet je tako suvereno in brezkompromisno pičil več kot pol ure, besedila tako o svetovnem kot hrvaškem (posebej pulskem) vsakdanu pa je dobro predstavil vokalist, katerega postava in obnašanje spominja na Iggyja Popa, ko je vodil Iggy And The Stooges. Tak frontman dvigne že samo po sebi odlično muziko SC še za par levelov višje. Zajebancija v komadih in med njimi, sarkazem, občasni cinizem in zdravo podjebavanje tako drugih članov v bendu kot ekipe pod odrom, ki je prišla tudi iz Slovenije in drugod, je vedno dobrodošla, posebej, če bend lahko podkrepi sproščen humor z ubijalsko glasbo. Preverite njihov album Take No Shit.

Odličen zaključek: ''Mi smo bili Medbol – meko pakovanje!''

Sledili so .upset iz hrvaškega Zagorja, natančneje iz mesta Zabok. Malce manj humoristični, a vseeno udarni, iskreni in glasbeno bolj razgibani od SC, so popestrili naslednjih 30 ali 40 minut. Kvintet piči mešanico stare in nove šole HC-ja, tako da dobite precej dobro mero tako počasnih in masivnih komadov, kot hitrih in razturaških. Komunikacija ni tako humorna, a je vseeno na nivoju, bend pa manko ''showa'' nadomesti z res dobro glasbo. Na njihovem FB-ju piše, da so na njih vplivali ''Madball, Terror, Hatebreed, Sick Of It All, Biohazard, Strife, Death Before Dishonor, Ryker's, ExC'', kar se res čuti. Preverite njihove tri odlične albume: Opiate For The Masses (2010); Slaves Of The New World (2014); Dark Times (2016).

Dober zaključek: ''Mi smo bili Medbol z bregof.''

No, ob 23.30 so sledili pravi ''Medbol'', torej newyorški ''ambassadors of hardcore worldwide'', Madball. Newyorška zasedba je po 20 minutah lepo poskrbela za to, da smo se hitro segreli, že v taktih otvoritvenega komada Rev Up je postalo jasno, da bo norenje z Madball doseglo želeni višek. Kvartet je z dobrim razlogom eden najbolj znanih predstavnikov newyorškega hardcora, saj svoje sporočilo, glasbo oziroma kar samo NYHC kulturo v vseh pogledih goji in širi že več kot 25 let. Edini preostali član izvirne postave je vokalist Freddy Cricien, za katerega je jasno, da je še vedno enako zagnan kot v samih začetkih. Ne miruje, vsak njegov nagovor je iskren, nepretenciozen in nič klišejski. Seveda se ponavljajo kakšna vprašanja tipa Kdo tukaj danes Madball vidi prvič?, a tudi v teh trenutkih je jasno, da zasedbo to dejansko zanima, jim daje dodaten zagon, da bi pustili še boljši vtis. In Madball so pustili odličen vtis – ne glede na to, ali so igrali komade s frišne plošče For The Cause ali stare hite predvsem z albumov Set It OffHardcore Lives oziroma Infiltrate The System, publika je sprejela vse. Bilo je dretja, petja, stejdž-dajvanja, še posebej ob komadu Born Strong, ko so se bendu na odru pridružili mosherji iz publike in naredili totalno norišnico. Kar lep čas so jih potem spravljali dol, a tudi po tem se je divji ples nadaljeval. Zelo posrečen je bil del koncerta, ko je puljska ekipa pevcu podarila navijaški šal, dres in celo zastavo, ki so jo potem obesili na bobne, Freddy pa je navdušeno povedal, kako je Hrvatom hvaležen, da so naprali Angleže, ki so pred tem naprali njegove favorite, Kolumbijce. Ko je potem dal vedeti še, da bo v finalu navijal za Hrvate, se je folku le še dodatno snelo.

Madball so sicer že po dobri uri zapustili oder, a pustili vtis, ki bo trajal in trajal. Če imate priložnost kdaj iti v Pulo na dotični festival ali pa recimo še bolj kultni Monte Paradiso, kar pojdite. Ne bo vam žal! VIVA LA POLA!

twitter facebook