recenzije

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

banner
banner

reportaža

13. 1. 2019  Reportaža: Two guys, one grind  (13. 11. 2018, Orto bar)
Kaj dobiš, če novembrski večer združiš s štirimi death metal bendi?

Kaj dobiš, če novembrski večer združiš s štirimi death metal bendi? Tehnično-brutalni paket: ABORTED, CRYPTOPSY, BENIGHTED, CYTOTOXIN. Možje z vsemi vetrovi, možje z vseh vetrov – internacionalni brutaličarji Aborted z novim albumom Terrorvision, Kanadčani Cryptopsy s fenomenalnim EP-jem The Book Of Suffering – Tome II, Francozi, ki se ne delajo francoza, vsaj kar se grinda tiče, Benighted z novim EP-jem, ki ima predolg naslov, da bi se mi ga dalo pisati, ter nemški radioaktivni nasilneži Cytotoxin z novim albumom Gammageddon.

Oziroma koncert, ki gre v anale! (uvod by Tegla, osrednji tekst by Matija)

Večer so odprli CYTOTOXIN, t. i. Černobil death metalci iz Saške, ki tehnicirajo od leta 2010. Brutal death metal, dodobra začinjen s slam breakdowni, nas je popeljal med opustošene zgradbe Pripjata in z radiacijo onesnažene gozdove Černobila. Tematiko so izpeljali odlično, temačna osvetlitev odra, zvijajoči premiki vokalista in plinske maske, so zgradili post apokaliptično prezenco benda. Celo brezglava kitara, ki jo je uporabljal eden od kitaristov, je dodala pohabljen, mutantski izgled. Začeli so precej v slam-u, vendar so kmalu upravičili uporabo 7 strunskih kitar. Pod peto polje se je spustila černobil-kitara in z arpeggio solažo pokazala pravi technical brutal death obraz.

Tegla dodaja: Odličen bend, tako glasbeno, kot po nastopaški plati. Bend ustvari glasbeno podlago, ob kateri bi Origin že klical k tožbi, da gre za res dober plagiat ''of z demd Žrmens'', a mnogo bolj zanimiv je šov, ki ga vodi pevec, ki bi ga zlahka dali v kak film kot sadističnega nemškega oficirja. Poleg streljanja z namišljenim šmajserjem, tip kliče h circle pitu z znakom za krožni promet, si da na glavo gas masko in zgleda kot kak deformirani protagonist knjige Metro 2033, pri čemer mu tudi pomaga out-of-this-world muskulatura. Bend večera!!!

Po kratkem predahu se mi je pojavil občutek, da se nahajam v epizodi Allo Allo. Izrazit nemški naglas vokalista Cytotoxin je zamenjal Julienov francoski, kot bi se sprehodili čez zahodno fronto druge svetovne vojne. BENIGHTED. Stari znanci slovenske publike, ki od leta 1998 beležijo osem albumov, so nastopili udarno, kot vedno. Imajo svojevrsten, tehničen pristop do deathgrinda, ki obdrži vse tipične grind, celo d-beat elemente in jih poveže v Suffocation-style-technical-death multi ritmične skladbe, pri istem tempu. Ta mešanica neverjetno dobro deluje v paketu z drugimi technical death bendi, saj nastopi ekstremno energetično, grind pa izstopi in poživi potencialno dolgoveznost tehničnega dela. V kombinaciji z grindcore bendi lahko, za razliko, izstopi tehničnost in monotonost v tempu, kar naredi prav nasproten učinek. Slogovno se sprehajajo od grind-a do metal core-a, kar jih prav tako lahko postavi v različne luči, odvisno od zornega kota. Vokali konstatno mešajo pig squeal-e, scream-e in mid growle, kar še dodatno popestri instrumentalni del in ga premakne proti core-ovskem delu spektra, svetlejša barva pa da stvari punk pridih.

Tegla: Šta reći? Benighted always deliver. In ja - Kevin Paradis na bobnih je nekaj najboljšega, kar se je temu bendu lahko zgodilo.

Sledil je verjetno najbolj tehnični nastop večera, CRYPTOPSY. Ne le najbolj tehnični, Kanadčani so tudi najstarejši bend tega koncerta, saj obstajajo že 30 let, pod tem imenom pa od prvega nastopa, leta 1992. Skozi leta so doživeli nekaj menjav postave, edina konstanta od leta 1992 je bobnar Flo Mounier. Začenši v eri old school death metala so skozi leta postopoma izpopolnjevali zvok, v vedno bolj tehnično izpopolnjen in brutalen death metal. Album None So Vile, izdan leta 1996, je eden mejnikov v nastanku brutal death metala. Sam jih, po nastopu sodeč, ne bi uvrstil med tipične brutal death metalce, saj je v sicer zelo kompleksni strukturi je slišati precej old school death metala. Bobni so sicer nenormalno hitri vendar so po osnovni strukturi veliko bližje staremu death metalu kot modernemu brutal death, saj premorejo kup ritmov in ne zgolj blast beatov in šestnajstink na basu. Ko pa se le ti pojavijo, se pokaže mojstrstvo bobnarja. V minuti sem slišal štiri različne blast beate, vendar nobenega preveč. Tradicionalne blast beate praktično povsod zamenja z neko obliko bomb blasta (beri doda še šestnajstinke na kick). Profesionalen bobnar. Kitarske linije tipčnimi death tremoli delujejo zelo old school, le solaže so klasične tech.-brutal death. Pa še to ne vse. Potencialne slam dele so večinoma izpeljali bolj kot groovy death, kar navdušeno pozdravljam. Tudi vokalno so z growl-scream izmenjavami bližje grindu kot brotal death metalu. Vokalistovi growli so popolnoma neartikulirani (kar spomni na Napalm Death – Scum in Suffocation – Effigy of the Forgotten), le da so malo bolj srednji ter premorejo določene visoke nadtone, ki me spominjajo na nekatere old school death vokale. Natančneje točno določen old school vokal. Technical-Brutal-Pestilence.

Tegla: Moje mnenje? Na platah vedno odlični, posebno na zadnjih dveh EP-jih. V živo pa preprosto preveč informacij.

Zadnji nastop večera so bili ABORTED. Originalno belgijski bend, ustanovljen leta 1995, ima danes mešano zasedbo, v kateri od začetka ostaja le ustanovitelj in vokalist Sven de Caluwé. Z začetki v tipičnem brutal death metalu, je bend danes zavil precej bolj v post-nekaj vode. Še vedno prednjači brutal death, predvsem ritmika in vokal, ki potuje od globokih, guttural growl-ov do black in hardcore vokalov. V kitarskih linijah sem opazil precej crust in black metal zvoka, predvsem razne zmanjšane akorde in molovske lestvice. V uho mi je padla družbenokritična tematika, ki je v metalu zelo dobrodošla in kaže na punk korenine. Arpeggio solaže pa so, kot vedno v tej zvrsti, nepogrešljive. Prav tako slam. Tudi odziv publike je bil močan, na momente je mosh pit segal čez polovico dvorane. Technical-Brutal-Hardcore?

Tegla: Iron Maiden, imate resne odrske tekmece v death metal sceni. Aborted ob odlični setlisti novih in starih komadov ponujajo še zelo dober odrski nastop. Pa sam stage setting? Namesto bannerjev dve stekleni krsti z dvema truploma in veliko rdečih luči. Niceeee! 

twitter facebook