recenzije

Venom Inc.

Ave

Paradise Lost

Medusa

Več izvajalcev

Split

Integrity

Howling, For The Nightmare Shall Consume

Get The Shot

Infinite Punishment

Eighteen Visions

XVIII

Bloodbound

War of Dragons

Sunterra

Reborn (EP)

Frowning

Extinct

Sinister

Syncretism

Suffocation

... Of The Dark Light

Doyle

Doyle II: As We Die

Lock Up

Demonization

Black Reaper

Blood Moon Rising

Lintver

Distorted Perception

Clandestine Blaze

City of Slaughter

All Strings Detached

There's Something Painful About The Pearls

Beyond the Dark Forest

Ealde

banner
banner

reportaža

29. 1. 2017  Reportaža: The brutal way to start 2017  (9. 1. 2017, Orto bar)
Nekdo te več kot navduši, nekdo pač ne.

Če bi me vprašali, ali bi odšel na ogled prvega letošnjega koncerta zgolj zaradi Fleshgod Apocalypse, bi vam takoj odgovoril, da – »ni šans«. Italijansko skupino sem prvič ujel leta 2014, ko so bili predskupina Kanadčanom Kataklysm in že od takrat naprej z njimi nimam, recimo, najboljših izkušenj. Razlaga tukaj trenutno ni primerna, a sem jih – če preusmerim debato – po takem ali drugačnem naključju uspel videti še nekajkrat. Nazadnje v Tolminu, na festivalu Metaldays, kjer sem kaj hitro opravil svojo dolžnost kot fotograf ter se takoj odpravil drugam.

Torej, če se vrnem nazaj h koncertu, ki se je zgodil v Orto Baru že v prvih 10 dneh novega leta.

Otvorili so ga Italijani Nightland. Po glasbeni podlagi precej podobni njihovim kolegom F. A., pri solažah je bilo čutiti, kot da bi jih povlekli iz Rhapsody of Fire, mogoče so celo vizualno delovali malce … nekoherentno. Sicer so delovali zelo profesionalno ter vedo, kako pristopiti k stvari. Po mojem mnenju bodo morda potrebovali še nekaj časa, da res izpilijo identiteto oziroma v katero zvrst naj bi spadali ter upam, da bodo pri hoji po svoji poti tudi vrgli ven podobnost s F.A. 

Sledi torej razlog, zakaj sem dejansko obiskal dotični koncert. Carach Angren. Na lanski ediciji Brutal Assaulta sva jih s kolegom namreč zamudila, kljub nenehnem gledanju na uro. Ko pa sem dobil sporočilo, da bodo nastopili v Ljubljani, je bila odločitev več kot očitna, ne glede na to, kdo bo prišel skupaj v paketu. C. A. so eden izmed  bendov, ki trenutno več kot dovolj navdušujejo folk povsod, pa čeprav marsikdo pravi, da mogoče gre za pretirano famo. 

No, bend si več kot očitno zasluži pohvale in primerno dobro besedo o njih ter njihovem nastopu. Komadi lepo izbrani ter energični, nastop več kot ubijalski, pripovedovanje zgodbe pa je doseglo novo raven in strast. Pod pasom imajo že nekaj plošč, tako da jim materiala za pripovedovanje res ni moglo zmanjkati. Teatrični del nastopa je tudi očaral marsikoga. Če pa niste časa posvetili vizualijam, ste lahko noreli. Carach Angren so namreč z lahkoto ustvarili tudi wall of death in malo prerešetali publiko.

Si je bend primerno ogledati? Seveca. Tudi če niste ljubitelj, vam bo atmosfera verjetno zelo pri srcu.

Ali si je vredno vzeti čas ter poslušati njihovo diskografijo? Več kot primerno.

Glavni akterji pa so tokrat bili prej omenjeni Fleshgod Apocalypse, ki predstavljajo svojo četrto ploščo, King.  Zaradi problemov s prevozom sem koncert zapustil sicer prej, a vendar nisem zamudil čisto nič. Bili so ravno taki, kakor sem pričakoval, da bodo – meni sicer totalno nezanimivi, a drugim precej bolj. Slišati je bilo veliko dobrih besed. Bobnar skupine Francesco Paoli je več kot odlično opravljal svojo nalogo za bobni, teatralnost nastopa pa je bila že v predpripravah videti primerna za to, kar pričakujemo, da bomo dobili od F.A. Dobil sem tudi komentar ljubitelja dotične skupine, da morda ravno niso za headlinerje in da jih je res težko poslušati dobro uro in pol.

Zaradi kvara na fotoaparatu pa so slike žal šle v franžo. Poskusite pri Paranoid zinu.

twitter facebook