recenzije

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

banner
banner

reportaža

10. 2. 2019  Reportaža: Smrdi že 17 let  (18. 1. 2019, Orto Bar Ljubljana)
17 let Dirty Skunks in On Parole Productions

Shakespeare je nekoč zapisal, da nekaj smrdi v deželi Danski ali nekaj podobnega. Smrdi tudi v Sloveniji. In na srečo ne smrdi samo v negativnem smislu (smrad po korupciji, smrad po brezupu, smrad po … pač, mnogih negativnih stvareh), temveč je prisoten tudi smrad švica bendov in publike, oziroma tisti tako domač vonj nastopov, ki jih v veliki meri v Sloveniji na tedenski (!) bazi organizirata Vesela Dihurčka.

Ja, smrdi že 17 let. In še dobro, da je tako in da kaže, da bo vsaj še toliko, če ne še več. Smrad je postal stalnica, ki pa je slovenska publika – kolikor je videti po obisku mnogih koncertov – kljub vsem nerganjem organizatorjev, bendov in publike same – ne jemlje samoumevno. Smrdim, torej sem. V bendu. V publiki. V organizaciji.

Kakorkoli že – se opravičujem ob občasnem zabluzenju – dobro je, da smrdi. In smrdelo je 18. januarja v Orto Baru, saj se je vonj po koncertnem razvratu raztezal skozi ves Orto Bar in se koncentriral predvsem v treh prostorih akcije: Kadilnici, klubu in starem baru.

Pa gremo po vrsti, čeprav moram omeniti, da zaradi službenih obveznosti nisem ujel vseh bendov. Zato vas pozivam, da zavohate reportaži na Paranoid.si in Rockline.si ter drugod kot pomembno dopolnitev. Hvala!

Najprej obdelajmo Kadilnico Orto bara, ki je s svojo veličino in splošno priročnostjo res postala obiskovalcem ljubo mesto. V Kadilnici se je zvrstilo lepo število bendov in samo jočem ob misli, da nisem imel priložnosti ponovno videti Constrictor, ki so me v sklopu večera Kadilnica Of Death lani res super presenetili. Čeprav me ni bilo, si lahko samo predstavljam, kako so primorski metalci na svoj evil in samozavesten način bredli skozi nagnetene duše pod odrom. Izpustiti sem bil primoran tudi Teleport in to s Tinetom Kalužo (Vigilance itd.) na bobnih. Ljudje pravijo, da so glasbeno bili odlični, da pa vokalist, ki ga poznate iz avantgardnega projekta Noč, ne dosega vesoljnih standardov benda. Ki je zdaj svoj zadnji demo izdal na CD-ju in ne le na kaseti. A kad će ploča, brate? Prav tako sem spustil Decage, zame novince na sceni, za katere pa opažam, da so vse bolj aktivni, torej jih bom slej ko prej srečal.

Na srečo je mnoge trenutke live nastopa omenjenih bendov ujel naš novi fotograf Mik.

Uspelo mi je priti na rap-metalce Cancel, ki so se zbrali po mnogih letih in tokrat nastopili z vsemi vokalisti, čeprav je prednjačila ekipa, zadnja inkarnacija benda, ki je že ful časa vodi rapper Laganee. Bend je vsekakor bil uigran in dober, tako da če ste feni te zvrsti glasbe, ste res prišli na svoje. Je pa res, da je pod odrom bilo ful malo ljudi, tako da je njihova postavitev v Kadilnico in ne recimo klub bila pač slaba strateška odločitev. A so se imeli fajn in tudi kasneje je Laganee rekel, da še zdaj ne more verjeti, da si jih je kdo ogledal po vseh teh letih. Žanrsko pač izstopajo – ampak, saj nihče ni trdil, da je obletnica smrdenja zgolj metal koncert, a ne?

No, metalu so se bolj približali kultni Kreshesh Nepitash, katerih metalizirani hardcore ne pušča priložnosti za počitek. Tega benda ni moč gledati tako, da stojite pri miru. Razen, če ste starkelija kot vaš recenzent. Na srečo so mnogi poborniki moshpita in trboveljskega HC-ja prišli na svoje. Bend je nastopil udarno, močno, suvereno in spet smo imeli pred seboj dokaz, da gre za enega najjačih domačih new school HC bendov.

Za njimi so oder zasedli Armaroth, ki so napadli skrajno agresivno in smrtonosno, je pa zvočni škrat zagodel marsikaj. Kljub popačenem zvoku so domači novodobni death metalci popeljali folk v totalno klavnico, miks komadov pa je botroval neverjetno dinamičnemu nastopu.

Ker so se koncerti vrstili na kar treh odrih, sem dostikrat moral prekiniti užitek in se seliti skozi gužvo. Takšno izkušnjo sem imel z ogledom black metalcev Valuk, ki so napadli zgornji klub. Kar se glasbe tiče, so Valuk zame tisto, kar so mnogim The Stone iz Srbije. Odličen miks atmosferičnosti, dobrih pesemskih struktur in iskrene žmohtne tmine. Nabavite njihovo plato, oglejte si kak njihov nastop. Bend je z razlogom igral pred nabito polnim avditorijem in res pokazal, da gre za ''force to be reckoned with''. Vsaka čast, fantje!

Ko gledam časovnico, lahko samo jočem, ko vidim, da sem spet spustil ubijalske Lintver, ki v živo nikoli ne razočarajo, ali pa uničevalne Iamdisease, ki so v živo vedno res dobri. Dobro, spustil sem tudi Inhibis, ampak njih ne poznam toliko, tak da bom preživel, hehe. Sem pa si z velikim veseljem ogledal legende domačega undergrounda, črnomaljske Broken Lock. Izbira tega benda za tak event je bila odlična ideja. Kvintet ga res piči s svojim suvereno odigranim alter-nekaj-em in tudi najbolj zagriženi pripadniki metalskega plemena (how Frogy of me!) so res uživali. Mislim, če ste odprti za drugačno, je Broken Lock res vaš bend.

Orgazem ste lahko doživeli ob velenjskih Snogg, čeprav je trio (tokrat brez basista in tudi brez violine) imel kar hrupen avdio naboj, kljub manku dveh inštrumentov. Material s prejšnjih zadev je zvenel udarno, mračno in morbidno. Zelo všečno.

Največ bendov pa mi je uspelo ujeti v starem baru Orto Bara, ki bi ga lahko v sklopu tega večera poimenoval kar ''Postojna stage'', saj se je tam zvrstilo največ bendov z bratoma Sajovic ali Tinetom Kalužo. Zamudil sem Anal Sexecution, ki brezkompromisno meljejo po vseh slovenskih kleteh, klubih in placih, kjer ljudje še niso slišali za izraz ''okus''. Ne, ne mislim nič slabega, so pa A. S. nekaj, kar boste morali res znati sprejeti z dobro mero soli, če me razumete. Ne? Pač, GG Allin n shit.

Sem pa na veliko veselje ujel FxTxDx, ki ga tvorita dva Sajuca in Žwak. Igrajo odličen, smrdljiv grind. Tak, plesni grind. Ki zveni kot tankovski napad v trgovini s porcelanom. Mastno, žmohtno, hitro. Oglejte si jih mislim, da februarja v Gromki na ''Večeru bendov, ki niso Dream Theater''. Sledili so vedno odlični Zabojnik, a res sta udarila Sedmina, ki sta v bistvu dva ta najlepša člana Vigilance, torej Tine in Anej. Bila sta odlična in brezkompromisna ter peklenska. Povabite jih na vaš sledeči špil, če pogrešate bende tipa Venom, Nifelheim itd.

Največjo fešto so seveda naredili Agregat. Takega kaosa v starem baru že dolgo ni bilo in še dolgo ne bo. Dejansko je v tem malem placu najbolj smrdelo – po švicu, alkoholu in uničenih sanjah. Odlično!

Večer se je nadaljeval pozno v noč z alkoholokavstom.

A ja – kot ste opazili, je večer bil tudi proslava 17 let On Parole Productions, prve slovenske metal založbe. Katero z vsem srcem podpiram, ampak mislim, da bi potem imelo vse skupaj ful večji efekt, če bi nastopal katerikoli bend s te založbe oziroma če bi se založba na licu mesta dejansko bila predstavljala z obsežnim opusom, ki ga je sproducirala. Nič slabega ob tem, le food for thought.

Fotke: Mik Kovačič/Miktography (fotke si lahko drugače ogledati tudi na našem uradnem FB-profilu

twitter facebook