recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

20. 6. 2019  Reportaža: Ponedeljkova slammačina  (17. 6. 2019, Orto bar)
SlaMonday is upon you!!!

Ne, ni bilo še dovolj. Kljub koncertno zapolnjenem tednu in vikendu, ponedeljek ni zgolj osovražen prvi delovni dan. Je tudi dan za  lasne ventilatorje.

Otvorili so lokalni Maskardh, ki so predstavili zanimiv death/thrash mixup, zapakiran v groovy in sploh ne toliko -core paket. Komadi tečejo kot ure med vikendom, vokalna izmenjava med vokalistom in basistom (mogoče kitaristom? Pardon, pozabil sem. Preveč strun) še doda k dinamiki na odru. Pogrešal sem le malo več barve na vokalih, saj sta si v mid-growlih, ki jih v glavnem izvajata, preveč podobna. Pa malo manj predvidljivost v ritmih in rifaži, ter bobne, ki jih ni blio slišati (težko ocenim po čigavi krivdi). V splošnem mi je energija na odru in s tem tudi lep odziv publike (žal ne prav veliko le-te) pustila dober vtis. Le tako naprej.

Nadaljevali so, spet domači, Dethrone the Corrupted. Veliko bolj slam in dosti manj death, boljši zvok, ki kaže na daljšo kilometrino ter preveč bass drop-ov. Fantje so očitno poslušali Suicide Silence, ko so bili še emo otroci. Malo šale (in resnice) nikoli ne škodi. Vseeno, scream vokal (sicer dober, zaradi njega sem si v ušesa natlačil wc papir), deathcore ritmika in podnasta rifaža spominja na next level verzijo ema (third? Emo, emo-core/screamo in zdaj emo-slam? "Bivši" emoti, please explain in the comments below, thank you). Tako bi opisal svoj vtis v prvih par minutah. Kasneje se ni prav dosti spremenil, je pa power na odru malo dvorano za nekaj minut spremenil v hair-mill powerplant.

Nazadnje so nastopili gostujoči Ingested. Britanci, za katere bi skorajda lahko napisal podobno, kot za predhodnike, le da so zveneli dosti bolj death, tako zaradi širšega vokalnega razpona, kot tudi bolj tekočih komadov ter razgibane ritmike, ki ne temelji zgolj na blast beat-ih in dvojnih basih. In predvsem veliko manj bass dropov. Tudi zvok v splošnem je bil bližje death metalu, mogoče bolj deathcore-u iz poznih dvatisočih. Igrali pa so izredno malo starih stvari. Na splošno bi rekel, da zdaj žal izpadejo kot le še eden od slam bendov na sceni, ki tako ali tako zveni, kot bi kupil tri pakete Lego kock iz iste serije in poskusil sestaviti nekaj novega. Pa čeprav so tu že od začetka.

twitter facebook