recenzije

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

Dying Fetus

Wrong One To Fuck With

Neocaesar

11:11

Venom Inc.

Ave

Paradise Lost

Medusa

Več izvajalcev

Split

Integrity

Howling, For The Nightmare Shall Consume

Get The Shot

Infinite Punishment

Eighteen Visions

XVIII

Bloodbound

War of Dragons

Sunterra

Reborn (EP)

Frowning

Extinct

Sinister

Syncretism

Suffocation

... Of The Dark Light

banner
banner

reportaža

1. 4. 2015  Reportaža: Peklenska divizija Marduk v Novi Gorici  (8. 3. 2015, Mostovna Nova Gorica)
Marduk v živo delujejo kot dobro naoljen vojaški stroj.

Letošnji Dan žena ni bil le lepa nedelja, ko je slehrni dolgolasec, ki še ni zapustil domačega gnezda, svoji mami zjutraj skuhal kavo, končno enkrat pospravil svojo sobo in odnesel ven smeti, ampak tudi dan, ko se je cela gruča taistih, pa tudi dosti nekoliko starejših, ki na koncerte vlačijo že svoje potomstvo, zbrala v novogoriški Mostovni, kjer je divjala vojna vihra. Ponovno sta nas namreč obiskali - če se poskušam izraziti v slengu našega vrlega urednika inu ljubljenega vodje Ivana Cepanca-Tegle - Mardukačina in Belphegoračina. Tokrat v tandemu. Bendoma, ki sta družno nastopala s celovečernima setoma, so se na turneji pridružili še Italijani Krysantemia ter Francozi Bliss Of Flesh.

Ko se se je naša majhna odprava znašla na mestu zločina, je bilo izza rdečih zidov Mostovne že mogoče slišati pritajeno glasbo. Čeprav je bilo koncertno dogajanje že v polnem zamahu, sem dobil vtis, da se večina metalskega življa raje še zadržuje zunaj na dvorišču, kljub temu, da je solkanska burja mršila lase in razpihovala cigaretni dim. Medtem so oder že zasedli Bliss Of Flesh, francoski bend, ki v svoji muziki združuje prvine večih ekstremnih metalskih žanrov, od brutalnih death-metalskih riffov do temačnih atmosferičnih pasaž. Z izrazom ‘žanr’ ne napeljujem na rigidne “predalčke”, v katere bende natrpa glasbena industrija, ampak govorim o različnih glasbenih vozliščih, ki se ustvarjalno prepletajo med sabo. Bliss Of Flesh se držijo pristopa, ki ga lahko zasledimo pri marsikaterem bendu iz francoskega metalskega podtalja, kot so na primer Svart Crown, Vorkreist ali Temple Of Baal. Povedano seveda drži za velik del sodobne produkcije ekstremnega metala, če pogledamo na primer poljsko sceno z bendi kalibra Behemoth, Hate ali Azarath, ter nenazadnje tudi avstrijce Belphegor, ki so nastopili naslednji.

Peklenski ambasadorji iz Salzburga so se pri nas ustavili že dostikrat. Sam sem jih zadnjič pred nekaj leti poslušal na festivalu Metal Camp, kjer so izgledali precej mlačno in zdolgočaseno. Tudi zadnjih nekaj njihovih albumov se je utopilo v morju povprečnih metal izdelkov. So pa Belphegor s tokratnim nastopom vsaj nekoliko popravili koncertni vtis. Dvorana se je pred njihovim nastopom dobro napolnila, light show, kozlovske lobanje, plinske maske in odrska megla pa so pričarali peklensko vzdušje. Bend se je v svojem slabo uro dolgem koncertu osredotočil predvsem na novejši material z aktualne plošče Conjuring The Dead (2014) in njene predhodnice Blood Magic Necromance (2011). Frontmen Helmut se je tokrat izogibal nepotrebnim komentarjem in zgolj “doživeto” napovedoval komade. Celoten koncert je tako deloval dosti bolj prepričljivo in atmosferično.

Marduk v živo delujejo kot dobro naoljen vojaški stroj. Njihov nastop vedno temelji na gradnji napetosti, ki jo publika drugače kot z močno telesno atrikulacijo v mosh pitu ne more sprostiti. Če je njihov namen z zvokom ustvariti vzdušje vojne in uničenja, jim to vsekakor dobro uspeva. Skozi koncert se neizprosna godba organsko zliva z odrsko lučjo, ki z rdečimi spektri svetlobe ustvarja abstraktne podobe svetovne vojne. Marduk nas vodijo po poti gorja, vse od ruske fronte, preko afriškega kolonialističnega uničenja do ruševin Varšave. Svojo vizijo vseh mogočih človeških grozodejstev nam predstavijo z novim albumom Frontschwein, nekakšnim tematskim nadaljevanjem kultnega Panzer Divison Marduk (1999), vrnejo pa se tudi h klasikam iz zgodnjih devetdesetih let, kot sta plošči Those of The Unlight (1993) in Opus Nocturne (1994). Norija pod odrom doseže največjo intenziteto prav ob starejših zimzelenih komadih kot sta “Slay the Nazarene” in “Burn My Coffin”. Najsvetlejša točka koncerta je vokalist Mortuus, ki izžareva nekakšno zloveščo karizmo. Njegov glas je močan, predirljiv, izrazen in zloben, nastopu Marduk pa doda potrebno teatralično komponento, saj je drugače bend na odru precej statičen. Švedska divizija zbrani druščini pod odrom debelo uro ne da dihati, po končani ceremoniji pa se ob vzklikih “Panzer! Panzer! Panzer!” celo pustijo priklicati nazaj na oder in uslišijo glasbeno željo publike. Kako lepo.

 

Belphegor setlist:

Feast Upon the Dead

In Blood - Devour This Sanctity

Gasmask Terror

Impaled Upon the Tongue of Sathan

Black Winged Torment

Belphegor - Hell's Ambassador

Rex Tremendae Majestatis

Lucifer Incestus

Conjuring The Dead

Bondage Goat Zombie

 

Marduk setlist:

Frontschwein

The Blond Beast

Slay the Nazarene

The Levelling Dust

502

Wartheland

Into Utter Madness

Cloven Hoof

Burn My Coffin

Warschau

Afrika

Sulphur Souls

Panzer Division Marduk

 

Foto: Simon Pelko

twitter facebook