recenzije

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

Dying Fetus

Wrong One To Fuck With

Neocaesar

11:11

Venom Inc.

Ave

Paradise Lost

Medusa

Več izvajalcev

Split

Integrity

Howling, For The Nightmare Shall Consume

Get The Shot

Infinite Punishment

Eighteen Visions

XVIII

Bloodbound

War of Dragons

Sunterra

Reborn (EP)

Frowning

Extinct

Sinister

Syncretism

Suffocation

... Of The Dark Light

banner
banner

reportaža

1. 3. 2017  Reportaža: Panika v Novem mestu  (18. 2. 2017, LokalPatriot Novo mesto)
Only šmarn'ca is real!

OK, naslov reportaže je res »na prvo žogo«, kar pa bi bila popolnoma nesramna in neustrezna trditev za koncert, ki se je v soboto, 18. februarja zgodil v novomeškem LokalPatriotu. Prav nasprotno – koncert je bil prejeben, a zdaj prehitevam.

Če še niste seznanjeni z novomeško sceno, veste, da sta za alternativo tam dva placa – za vse žive alter fore in underground je tu kultni Sokolc, ki ga lokalna oblast skuša zatreti, medtem ko je LokalPatriot usmerjen med drugim tudi v alter, a na tem področju prednjači metalska ekipa, ki na vsake par mesecev organizira koncert vsaj treh bendov na večer.

Mogoče se nekomu zdi, da je Novo mesto nekakšen obroben kraj, a temu ni tako. Ne zgolj Novo mesto, tudi okolišnja mesteca a la Šentjernej, Straža, Dolenjske Toplice ipd. tvorijo morda konzervativne bogaboječe kraje, iz katerih pa na srečo prihaja metalu do smrti zvesta ekipa. Če ste vsaj redni obiskovalec ljubljanskih metal koncertov, boste vedno v publiki ob sebi naleteli na vsaj tri ''Podgurce'', ki študirajo ali delajo v Ljubljani. Če pa niso začasni rezidenti prestolnice, pa jim ni težava sesti v avto in iti kamorkoli. Res, kamorkoli greš, slišiš vsaj enega za seboj/pred seboj v publiki.

In temu primerno je sobotni večer lepo napolnil LokalPatriot, klub, ki je v kleti in ima super razdeljen prostor: dominantni je koncertni, nato je lepo osvetljen šank, ki je tudi zvočno in s steno ločen od dvorane, tako da lahko piješ v miru, medtem ko morda žge kak bend, ki ti ni kul. Med odmori ti ni treba iti ven in se ukvarjati z lokalnimi šminksi, temveč greš lepo na teraso, ki je tudi lepo ločena od ostale okolice bližnjih naselbin in še ob treh zjutraj folk tu lahko žura na pune.

Zato je logično, da je plac obiskala delegacija iz Posavja ali pa iz Bele Krajine in še celo iz Ljubljane. Pa razlog ni bil samo odlični klub, temveč predvsem bendi.

Glavni akt večera so bili Panikk, ki bodo 11. marca v kranjskem Trainstation Subartu predstavili svoj drugi album Discarded Existence, ki izide prek založbe Xtreem Music. A glede na to, da je bobnar Novomeščan (ako se ne motim!), je bilo logično, da bodo imeli predpremiero prav v Novem mestu. Thrasherje pa so spremljali še moderni thrasherji ''s štajerskih koncof'' BattleX in »ne-vem-od-kod-so-pa-sem-len-da-bi-googlal« death metalci Articulation Of Antipathy.

Kljub imenu, ki me je zavajalo, da igrajo prežvečeni moderni metal core ali pa popoidni modern metal kot tak, so AOA death fuckin' metal ameriške šole, ki črpa iz undergrounda devetdesetih. Edini ''major label'' referenci sta Suffocation in Cannibal Corpse, medtem ko bo poznavalec undergrounda v njihovih riffih, strukturah in ritmih zasledil lepote tipa Lividity, Broken Hope, Regurgitation in Internal Bleeding. Morda so imeli slabšo in nejasno zvočno sliko, a njihove brutalnosti ni mogoče zanikati. Bend je v slabih 40 minutah ponudil masaker brez primere, katerega je vodil vokalist, ki je tudi edini živahni član benda. Ostali so seveda osredotočeni v gledanje v instrumente, a s tem ni nič narobe. Prav nasprotno – AOA delujejo kot utečena enota, katere edina šibka točka je mogoče bobnar, ki je za žanr precej inovativen, a še vedno preveč da na ''štrudlanje'' po prehodnih, medtem ko jakost udarca zelo niha. Vokalistu tudi vsaka čast za zabavne vmesne vložke. Vsekakor pa bend izjemno obeta in bo treba biti kar precej pozoren, da ne spolzi iz fokusa.

Brutal video dokaz – KLIK.

Sledili so štajerski BattleX, ki predstavljajo prvenec Imminent Downfall. Čeprav mi njihov moderno zveneč thrash ni toliko po godu, ko slišim CD, pa moram priznati, da je kvartet izvedel nastop, ki je po mojem mnenju celo zasenčil headlinerje Panikk. BattleX, ki si s Panikk delijo kitarista (ki je v BX tudi vokalist) Jako Črešnarja, so bili resnično ''clocked-in''. Bend je zvenel vrhunsko v vseh pogledih – vsi štirje člani obvladajo svojo obrt do obisti, pesmi so razgibane in nepredvidljive, hkrati pa zelo poslušljive, vse skupaj pa povezuje tudi dober stand-up šov Črešnarja, ki je ves čas držal ljudi v dvorani, ako so le hoteli med komadi spizditi vsaj na kak čik. Odlična ritem sekcija je ustvarila trdno podlago za kitarsko vragoliranje, ki ga je nadglasil še hetfieldovski vokal, pika na i pa je bil cover od Exodus ''The Black List'' ter še en cover na koncu, katerega ime mi uhaja iz spomina. A ja – pa predstavili so odlični novi komad The Abyss, ki napoveduje nov album – KLIK.

Večer so odlično, a ne tako dobro kot BattleX, zaključili Panikk. Kvartet Flere-Vrčkovnik-Valentić-Črešnar je uigran, komade s prvenca, vmesnega EP-ja in prihajajočega ''drugenca'' izvaja suvereno in dobro, le tu in tam pa so se rahlo gubili – poudarjam ''rahlo'', saj verjetno še niso imeli priložnosti ponotranjiti novi, zahtevnejši material, ki pa v živo vseeno lepo postane eno s starimi pesmimi, kar pa na žalost gre na račun dinamike nastopa. Namreč, po 30 minutah sem se že kar gubil v konstantni hitrosti komadov, a to bo verjetno šlo stran, ko mi nov album pade pod kožo. Tako da že šparam za nakup Discarded Existence (majico sem že kupil tam in verjetno nisem bil edini). Tudi Gapatova komunikacija je bila kot vedno nerodna, a prisrčna, folku pa se je preprosto mešalo. Vsaka časa Vladiču iz Mephistophelian, ki je obema bendoma delal zvok in tako tonca, ki je zvočil prvi bend, ugnal v kozji rog. Črt, zrihti mu nek stalni šiht na vaših koncertih!

PS: Na FB-ju imate še video dokaz - KLIK

Publiki vsaka čast, da je prav pri vsakem bendu dala vse od sebe. Nekateri so zgolj gledali, a navdušeno ploskali, drugi so skakali, vihteli čupico (Frogi ©), tretji pa v alkoholni omami verjetno mislili, da gledajo kak ameriški thrash v živo. Kakorkoli že, LokalPatriot se je izkazal za še en odlični dokaz, da periferija ponuja svežino, ki jo potrebujete/-mo vsi tisti, ki ste se prenažrli velike količine koncertov v prestolnici. Novo mesto res ni daleč stran …

Fotke: Manca Srebernjak Photography (vse fotke – klik)

Video: baje Črešnar

twitter facebook