recenzije

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

banner
banner

reportaža

29. 9. 2019  Reportaža: No excuse!  (17. 9. 2019, Orto Bar Ljubljana)
Če bi bil primoran dati neko sklepno oceno vsega skupaj, bi rekel, da sem koncert spremljal z mešanimi občutki.

Fotke: Hana Slapar

Dober začetek in upajmo, da še boljši konec. Ta misel nas ni spremljala zgolj ob začetku koncerta treh poljskih črnih maš, temveč tudi ob dejstvu, da gre za otvoritev nove, bogate sezone koncertov naših Veselih Dihurčkov. Koncert Mgłe je bil torej razprodan in to dejstvo se je lepo vizualno kazalo že ob nastopu benda Dagorath. Kvartet je pičil umazan, če se poslužim postojnskega izraza ''gnjusen'' blackened thrash, katerega čar je bil ne samo dober miks melodike in surovosti, temveč odmevajoč in presneto čarodejniški vokal – namreč, poljščina, ki je odkričana in obogatena tudi z odmevom zveni res spooky. Bend v širšem glasbenem okviru ni nič posebnega, je pa bil poslušljiv, dinamičen in presneto nalezljiv. V primerjavi s headlinerji Mgła in nasledniki Martwa Aura so ponudili – kljub statičnosti na odru – precej razgiban šov. In tista odmevajoča poljščina … UGH! (Ivan)

Za razliko od Ivana, ki je vestno spremljal vse tri nastopajoče skupine, sem se sam koncertnemu dogajanju v dodobra napolnjenem Ortu priključil šele pri skupini Martwa Aura. Ob še kar solidnem zvoku in dobrih lučeh, ki so se spreminjale glede na vzdušje glasbe, so drugi izmed treh poljskih black metalcev imeli dobro priložnost nastopa pred zagreto publiko. Osebno v skupini nisem videl čisto nič posebnega – standarden black metal, odigran na standarden način, s standardnim make-upom in okamenelimi člani na odru. Izstopal je pevčev teatralen vokal v slogu De Mysteriis Dom. Sathanas, ki je s starošolskim fušanjem malo popestril zadevo, sicer pa so Martwa Aura še eden band v morju povprečnega black metala.

Solidno izpeljano, a nič posebnega.

So pa zato Mgła nekaj posebnega, vsaj glede na število prodanih kart vsakič, ko se oglasijo pri nas (to je bil že 2. razprodan koncert v Ljubljani v roku parih let). Skupina ima svojo ekipo, čeprav so sami opravili svoj line check brez mask in si jih nato antiklimaktično nadeli ter stopili na oder čez slabo minuto in začeli koncert brez fanfare. To, da Mgła nastopajo brez teatralnega absurda black metala, mi po pravici ustreza in je dobrodošla sprememba. Tako se je moč posvetiti slišanemu bolj kot videnemu, kar bi konec koncev moral biti glavni razlog, zakaj poslušalec takšne glasbe vzljubi le-to. Ko je govora o tem, kaj se na koncertu skupine Mgła sliši v živo, je v ospredju gotovo bobnar Darkside, ki s svojim organskim, tehničnim in zanimivim igranjem vsakič prepriča, sploh z zelo kreativno rabo činel.

A moram priznati, da se mi slišano na koncertu Mgłe pogosto zlije v eno celoto. Sicer vzdušni, melodramatični rifi ter nihilistično monotone, žalostne melodije mi na samem povsem ustrezajo, a se nekako ne povežejo s kinetično naravo metal koncerta. Vsekakor manj monotoni komadi, ki so malo manj tradicionalno melodični v tem oziru bolj zaležejo.

Na žalost je tisto izstopajoče na koncertu zopet bilo negativne oz. vsaj nesrečne narave, saj je pevec Mikołaj tudi tokrat imel težave s kitaro. Glasbilo s počeno struno je nadomestila nova kitara, ki pa je občinstvo bombardirala s pol minute glasnega, grmečega hrupa. Težavo je odpravil kabel namesto brezžičnega sistema, sledilo pa je še vsaj pol minute uglaševanja in pomočnikovega tekanja po odru, kar je nekoliko okrnilo vzdušje.

Koncert je bil zame ravno prave dolžine, čeprav sem ob odhodu slišal nekaj očitkov o kratkosti, nabito polna dvorana pa je nastopajoče sprejela toplo in številnimi vzkliki in pozdravi, četudi je množica koncert spremljala dokaj pasivno. Če bi bil primoran dati neko sklepno oceno vsega skupaj, bi rekel, da sem koncert spremljal z mešanimi občutki. Mgła so dobri pisci izjemno vzdušnih skladb, ki me doma s slušalkami navdušijo, na koncertu pa še nisem doživel izkušnje, ki bi parirala poslušanju albuma.

twitter facebook