recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

2. 7. 2014  Reportaža: Neurosis v Zagrebu  (1. 7. 2014, Pogon Jedinstvo Zagreb Hrvaška)
V istem trenutku, ko so se (še bolj) ugasnile luči in ko je v dvorani dobesedno zadonel A Sun That Never Sets otvoritveni riff v vsej svoji razločnosti in moči, sem vedel, da bo to koncert mojega življenja, koncert, ki ga bo zelo težko preseči!

Fotka by Ninac, report by Cvet O)))

Ko sem slišal, da se NEUROSIS na svoji pomladno-poletni turnejci ustavijo tudi v Zagrebu (v svoji karieri prvič na Hrvaškem oz. na ozemlju bivše Juge), me je skor fršlok! Začel sem mahati z rokami, kot bi opozarjal ljudi okoli sebe, da se mi je nekaj zataknilo v grlu, hehehe! Ko pa sem izvedel, da bo to še en teden pred mojim rojstnim dnem, sem pa res skoraj padel v nezavest!

Ko sem slišal, da se NEUROSIS na svoji pomladno-poletni turnejci ustavijo tudi v Zagrebu (v svoji karieri prvič na Hrvaškem oz. na ozemlju bivše Juge), me je skor fršlok! Začel sem mahati z rokami, kot bi opozarjal ljudi okoli sebe, da se mi je nekaj zataknilo v grlu, hehehe! Ko pa sem izvedel, da bo to še en teden pred mojim rojstnim dnem, sem pa res skoraj padel v nezavest!

NEUROSIS je bend, ki ga verjetno ni potrebno posebej predstavljati; peterka zdej že legendarnih imen, prihaja iz Oaklanda in datira tam še v 80-a! Začevši kot hardcore bend (prva 2 albuma: Pain of Mind, 1987 in Word As Law, 1990), se s tretjim Souls At Zero leta 1992 obrne k temu, kar dela še dan danes, in to god damn good!!! Gre za bend, ki ga mnogi kategorizirajo kot doom / sludge / post – metal / experimental itd. bend, s čimer se strinjam, ampak NEUROSIS je bend z jajci, ki si upa prebiti te bariere medijskega kategoriziranja in predalčkanja, ki jih ne zanima, kaj bodo ljudje rekli ob izidu njihove naslednje plošče, kot se je to zgodilo prelomnega leta 1992, ko je folk samo debelo gledal, kako NEUROSIS zvenijo na Souls. Njihovim članom je bil bend vedno nekaj osebnega, daleč najbolj osebna in sveta stvar v življenju, njihovo življenje. Zato na njihovih koncertih ne pričakujte nekega nagovarjanja iz odra, "how you guys doin' tonight" bullshitiranja, ne, ne, njihova ne-kominukacija s prisotnimi v dvorani je močnejša od 1000 izrečenih besed!

Moram priznat, da me je bilo malo strah pred koncertom, katere komade bodo špilali, kakšen bo zvok, dvorana ..., saj to vse lahko vpliva na "super" oz. "shitty" špil / razpoloženje na špilu.

V istem trenutku, ko so se (še bolj) ugasnile luči in ko je v dvorani dobesedno zadonel A Sun That Never Sets otvoritveni riff v vsej svoji razločnosti in moči, sem vedel, da bo to koncert mojega življenja, koncert, ki ga bo zelo težko preseči! Folk je momentalno padel v muving, ekstaza, ki je prihajala iz odra, nas je v momentu objela in mi smo se ji prepustili brezpogojno. Nadaljevali z legendarnim Locust Star, komadom, po katerem sem si rekel, tudi, če zdaj končajo koncert, smo zmagali na vseh frontah.

Nadaljevanje je potekalo v bolj mirnem ozračju z novim komadom At the Well iz novega albuma Honor Found in Decay (2013), iz katerega so kasneje odružili še dva štiklca: My Heart For Deliverance in Bleeding the Pigs. Kako težki in smrtonosni so NEUROSIS riffi, so nazorno prikazali v Distill in Water Is Not Enough iz odličnega Given to the Rising albuma iz leta 2007. Vmes post metal kategorizacijo opravičijo z The Doorway, s čigar riffom na koncu komada mislim, da so premaknili dvorano Pogon Jedinstvo za cca. 20 m, hehehe! Nekje na polovici setliste se pojavi atmosferični The Tide in za konec še, ne bi mogel biti bolj idealen, Stones From the Sky, ko se je klaviaturistu in elektro-efektičarju, Noahu Landisu dobesedno sfukalo, Steve Von Till pa svoj del zaključi s trganjem strun!!!

Ah, jokat sm se začel!

Luči se ugasnejo, bend gre dol iz odra in to je to! Ni potrebe po bisu (čeprav bi jih poslušal še enkrat uro in pol), NEUROSIS so nam dali točno toliko, kot je bilo potrebno!

Zdaj, ko še enkrat berem za sabo, sem le delno zadovoljen z napisanim, saj z nekim respektom in strahom pišem o nečem, kar se po mojem skromnem mnenju ne da opisati z besedami, izmeriti z merilci in inštrumenti Podoben filing, kot takrat, ko so mi ponudili čast, da naredim interview z gospodom Kellyjem, ki sem ga zavrnil, saj nisem sploh vedel, kaj naj ga vprašam, a želel sem ga toliko tega vprašati, imel sem materiala, a ga enostavno nisem mogel.

Tako kot zdaj, kako naj napišem report od nečesa, za kar lahko samo povem, da se NEUROSIS mora videti live, kjer boste ali pa ne boste začutili tistega, kar NEUROSIS dejansko je!

Na željo samega benda je s svojim 30-minutni nastopom publiko ogrevala beograjska sludge skupna Consecration, ki sem jih samo mimobežno poslušal iz zunanjega dela dvorane, ampak kljub temu so pritegnili mojo pozornost.

Mislim, da jih NEUROSIS niso zastonj izbrali, hehehe!

Naslednja postaja: KYLESA na Metelkovi (jutri v Gala Hali - op. ur.)!

Avtor:
twitter facebook