recenzije

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

banner
banner

reportaža

10. 3. 2019  Reportaža: Metal France  (8. 2. 2019, Orto Bar Ljubljana)
France je pač metal. V vseh pogledih.

Najbolj zagriženi kulturoljubci bi gotovo rekli, da se je France obračal v grobu 8. februarja letos, ko se je v Orto Baru odvila t. i. Francetova Kulturno Umetniška Ropotarnica, oziroma dan kulture na distorziran način. A kdor pozna Prešernovo razgibano življenje, ve, da je možakar bil odprt do novosti, da so ga interesirale drugačne oblike umetnosti, na koncu koncev je večino življenja bil boj s tradicijo. Mislim, od sonetov do gazel, od carmen figuratum do akrostiha, od družbene kritičnosti do ljubezenskih težav in spopadanja z minljivostjo …

France je pač metal. V vseh pogledih.

Temu primerno je petek, 8. februarja letos, bil ravno prav metal in nenavaden in nekonvencionalen – spet v mnogih (pač ne vseh) pogledih.

Nastopilo je 6 različnih skupin – nemetalski zastavi sta visoko dvigovala odlična Seul Ocean in meni do nedavnega neznani (pa čeprav precej znani kot Klubski Maratonci Radia Študent) China Traffic. Potem smo tu bili Eruption, vse bolj aktivni Malorshiga, neustavljivi Vigilance in iz spanja v kripti prebujeni Penitenziagite. Toliko bendov je seveda bolje postaviti na dva odra in kot se je že pokazalo prej, je Orto idealen plac za to.

Sodeč po številu obiskovalcev in obiskovalk, je Prešeren dokaj čislan med domačim glasbeno navdušenim življem. Torej, ko slišite nekoga, kako mu je šlo na kurac učiti se Povodnega moža v osnovni šoli, vedite, da laže. V srcu je Prešernu tisočkrat rekel hvala, da je živel in pozneje umrl za to, da sta lahko Vesela Dihurčka priredila tako dober koncert.

Kaj dober – odličen! Vsaka čast Churchu in Watainu (to sta v angleščini Črt in Matej) za tole – v manj kot treh tednih po odlični Dihurski zabavi v Ortu (januar), sta spet priredila nenavaden glasbeni večer. Folka je bilo kot solate. Po zadnjem bendu se je plesalo in razgrajalo še dolgo v noč.

Očitno nas ni nikamor spelala golfiva kača, hehe.

Torej, če vas ni bilo, vedite, da ste zamudili top dogodek. Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi … ja, ja – izgovori. Ni tolažbe, ko se zavete, da ste zamudili odlične Malorshiga, ki so otvorili koncert v pravi luči. Istrijanski mračnjaki so s svojo death black metalsko poezijo pisali magistrale, carmen figuratum Istre pa poudarili ne samo s tematsko obarvanimi besedili, temveč tudi z odrsko podobo – v ciprese zavita stojala, benečanske maske na obrazih, karte za briškulo, kot greh rdeče vino … Ta bend je res top. Zvok so imeli vrhunski, njihova ekstremna glasbena podoba pa ponuja mnogo – od zelo dobrih struktur, do res zapomnljivih melodij, povrh pa še kriki v pristnem istrskem narečju kot obogatitev posameznih besedilnih pasaž. Za zdaj imajo na voljo le demo, a držimo pesti, da se uresniči tudi album. A kaj, ko tudi bend sam ne ve, al' bo plata kmali al' ne.

Prijatel'i vprašajo me, kam?

Iz hale Kadilnice v zgornji klub na meni enigmatične China Traffic. Njihov Facebook profil pravi, da so ''Tri članska garažna zvočna estetika iz Kamnika''. Aha! TRIčlanska! Kot TRI Prešernove neuresničene ljubezni. Kot TRIje deli Krsta pri Savici. Kot TRIo, ki so ga tvorili Prešeren, Čop in Smole. Sem vedel, da ni naključje, da je izbran ta bend. No, šalo in teorije na stran, China Traffic so bili res dobri. Bend, katerega glasbo je treba doživeti live in studijsko. Razgibano, močno, a hkrati nežno in zasanjano. Kul kombinacija! Lušten odziv folka! Bend vsekakor obeta, med drugim kot zanimivost omenimo, da ''Nedavno smo nastopili na projektu Ba kanal! Kliknite na link in si oglejte naš nastop, s katerim smo pripomogli k ustvarjanju virtualne knjižnice slovenske avtorske glasbe. Ne pozabite se na platformi YouTube naročiti na Ba kanal. S tem boste podprli mlade slovenske glasbenike in ustvarjalce projekta!''

Zelo pa sem vesel, da sem po dolgem času videl Vigilance. Odkar sta v bendu Andrej Škof in Anej Buonassisi, jih nisem sploh še videl, kar je velik minus v mojo črno metal knjižico. Kvartet, ki ga dopolnjujeta še nečloveško zmešani bobnar Tine Kaluža in kitarist/vokalist Gillian Adam, je odpičil furiozni old skul set, v katerem se prepletajo tradicionalni metalski žanri na netradicionalni način. Bend je odpičil marsikateri hit z zadnje plošče Hammer Of Satan's Vengeance, v veliko veselje so se dotaknili tudi EP-ja Steeds Of Time, hkrati pa smo imeli možnost slišati en nov komad, ki se nahaja na albumu Enter The Endless Abyss, ki izide letos prek Dying Victims Productions. A ja – nujni Prešernov citat, ki povzame intenzivnost njhovega nastopa: ''ne boj – mesarsko klanje''. Res so bili dobri – oglejte si jih, kjer jih boste lahko.

Oder so zatem zasedli odlični Penitenziagite, ki so navdušili s svojo močno in mračno vizijo death metala, ki so jo najbolje ujeli na ploščku Humanity Galore, ki je zdaj star že skorajda 4 leta. Žal sem jih zaradi priprav za nastop videl bolj malo, tako da si pomagam s Paranoid zinom: '' Tempo večera se je začel resno stopnjevati in obiskovalci smo se že morali odločiti, ali bomo zamudili zadnjo pesem predhodnega banda ali prvo pesem naslednjega. Pohiteti je bilo treba v zgornje nadstropje, da bi lahko ujeli čim večji del nastopa gorenjskih death metalcev Penitenziagite. Hitenje je bilo poplačano z udarnim začetkom s komadom Burning, ki je brezkompromisno dal vedeti, kaj nas čaka v naslednji uri življenja. Demšarjeva suverena vokalna izvedba že od samega nastanka skupine postavlja izjemno visoke žanrske standarde in na tem dogodku ni bilo nič drugače. Penitenziagite so zveneli uigrano kot že dolgo ne, kar je obudilo občutek, da bi res morali biti bolj redni gostje domačih in tujih odrov. Veseli nas dejstvo, da pridno delajo na novem materialu, ki so nam ga za pokušino servirali s komadom The Dark Corners.'' (avtorica: Petra Skubin, vir Paranoid zine; link do reporta: KLIK!)

Potem smo igrali Eruption – kako je bilo, si lahko preberete na omenjeni povezavi oziroma v Paranoid zine reportaži. Pač ne bi bilo fer, če bi z bobnarskega stolčka opisoval naš koncert, hehe.

Za konec so svoj set odpičili še Seul Ocean, ki so bili zasanjani. :)

Francetu se v onostranstvu dobro godi, vedoč, da (metalska) kultura še naprej živi.

Fotke: Mik Kovačič (Miktography) - VSE fotografije pa so na voljo tukaj.

twitter facebook