recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

14. 4. 2016  Reportaža: Månegarm, Skyforger, Ereb Altor  (4. 4. 2016, Orto Bar Ljubljana)
Pojdite in po metalsko častite dobo vikingov in poganstvo!

 

Potem, ko sem napisal zelo pozitivno recenzijo lani izdane samonaslovljene plošče Månegarm, sem se res razveselil sporočila Dirty Skunks, da bo skupina nastopila v Ljubljani ter, da jih bodo spremljali še Skyforger in Ereb Altor. In imel sem se česa veseliti, saj vse tri skupine, seveda vsaka na samosvoj način igrajo kvaliteten viking/pagan metal. Lani izdana, peta plošča Ereb Altor, naslovljena Nattramn me je zelo prijetno presenetila, od veteranov Skyforger pa nisem pričakoval preveč, saj me njihova zadnja plošča, Senprūsija, kljub temu, da ni slaba, ni posebej navdušila.

V vsakem primeru so bila moja pričakovanja visoka.

In kako je bilo? Ereb Altor so očitno odprli koncert do minute točno, saj so, ko sem nekaj minut čez 20. uro vstopil v dvorano Orto bara, že igrali prvo pesem. Pogled na dvorano je bil, no, milo rečeno, porazen. Na varni razdalji petih metrov od odra nas je bilo vseh skupaj okrog 20. Ni kazalo, da bi slab obisk dva kitarista, basista in bobnarja posebej motil, saj so ves koncert odigrali v nekakšnem transu podobnem stanju in so bolj sebi v brk kot maloštevilni publiki napovedovali pesmi. Zvok je bil pretežno zamazan z vmesnimi obdobji čistosti, kar je dajalo glasbi poseben čar glede na to, kar skupina igra – precej bahtoryjevsko zveneči viking metal. Super je bilo slišati, kako je glasbo, ki je žarčila občutek vikinške zamaknjenosti in ritualnosti, dopolnjevalo troglasno kombinirano čisto in hrapavo hripavo petje obeh kitaristov in basista. Da ne bo pomote, vse pesmi niso zvenele počasi in ritualno, pobje so pokazali, da znajo igrati tudi tehnično, hitro in agresivno. Enkrat ali dvakrat me je medtem, ko so igrali hitre pesmi, prešinil prijeten občutek, da iz njihove glasbe diha duh velikih Emperor. Glavni pevec nas je malo pred koncem nastopa opomnil, da bi imel 17. februarja letos Tomas Börje Forsberg 50 let, na kar se že tako neaktivna publika ni odzvala. Bilo je več kot očitno, da nimajo pojma, da je to ime Odinovega barda, katerega večina metalcev pozna pod umetniškim imenom Quorthon. Njemu v čast to zares odlično odigrali pesem Twilight of the Gods od Bathory, ki me je v hipu izstrelila v stanje hipnotičnega prepevanja te meni zelo ljube pesmi. Nastop je bil odličen in menim, da bi skupini organizatorji koncertov ter publika morali posvetiti več pozornosti. Edini stvari, ki sta kazili nastop, sta bili bobnarjeva majica Belphegor (Kot je ob neki priliki v zvezi z Belphegor modro pripomnil vrhovnik (moderni hrvatizem za vrhovnega poveljnika) Profanitiya : »/…/ ne more ti biti kul band, katerega pevec se imenuje Hellmuth«.) ter strašljivo pomanjkanje metalske kulture in bontona fotografa Profanityja, ki je, namesto da bi medtem, ko so Ereb Altor igrali ep od Bathory, pesem v tišini poslušal in neotesano pritiskal na sprožilec svojega fotoaparata.

Medtem, ko so nas Ereb Altor vodili po sferah statične zamaknjenosti, so Skyforger na nas navalili kot podivjano krdelo baltskih vojščakov. Semigalski bojevniki v modernih srednjeveških nošah v sestavi kitarist, basist in bobnar na turneji predstavljajo nam ploščo, ki govori o Prusiji in Prusih iz časov, ko še niso bili germanizirani in so bili poleg Litovcev in Latvijcev edina etnična skupina, ki je govorila baltski jezik. V nasprotju s statičnimi Ereb Altor so Skyforger divjali in noreli skozi celoten nastop. Nenehno so komunicirali s publiko in glede na to, da so peli pesmi v latvijskem jeziku, so nas pred vsako pesmijo na kratko podučili, o čem bo le-ta govorila. Basist je tu pa tam 'gledal z belimi očmi' in bil videti kot od bitke utrujeni samigalski suličar, ki se pripravlja na že tretji naskok težke konjenice vitezov Tevtoncev. Zvok je bil tako čist, da se je odlično slišalo vse instrumente. Igrali so hitro, brezkompromisno, brez ustavljanja in priredili odrski nastop vreden pomnjenja. So brez dvoma edinstvena skupina, ki je za predstavljanje latvijske zgodovine in poganskih časov razvila povsem sebi lasten stil, navkljub temu pa je tudi pri njih moje uho zaznalo pridih glasbe Bathory. Dvorana se je tako napolnila, da sem dobil občutek, da je večina obiskovalcev prišla na koncert zaradi njih in ne zaradi glavne skupine večera, Månegarm.

Ko je napočil čas za Månegarm, sem bil že res na trnih od pričakovanja, s kako divjim vikinškim besom bodo po nas udarili švedski sinovi severa. No, kakšne posebne divjosti v njihovem nastopu ni bilo. Skupina nas je obdarila z venčkom pesmi, ki pokrivajo njihovo celotno diskografijo, vendar so me malo razočarali z izborom pesmi, saj sem pričakoval več divjih in udarnih vikinških pozivov na množično klanje, požiganje in rop. Kljub temu je bilo zelo zanimivo prisluhniti tudi njihovemu konceptu igranja viking metala, ki mi je na nastopu še bolj kot poslušanje zadnje plošče dajal občutek countryja. K temu je verjetno veliko pripomoglo tudi to, da so dve pesmi odigrali brez elektrike v kitarah. Zvok je bil čist in tudi Månegarm so, podobno kot obe predskupini, pokazali dobršno mero znanja pri igranju instrumentov. Seveda so odigrali tudi glavni 'hit' zadnje plošče, Odin Own Ye All. Odziv publike, ki se je v primerjavi s številčnostjo na nastopu Skyforger nekoliko zredčila, jih je priklical ponovno na oder in dobili smo še bis. Sam sem upal, da bodo v bisu odigrali še Mother Earth, Father Thunder, a moja pričakovanja se žal niso uresničila.

Koncert sem zapuščal zadovoljen s slišanim in videnim ter lepim občutkom, da so vse tri skupine dojele glavno nenapisano vodilo testamenta viking metala, ki so ga s svojimi ploščami napisali Bathory in ga vidijo le tisti, ki s srcem igrajo viking metal.

Gre za vodilo, ki pravi: "Pojdite in po metalsko častite dobo vikingov in poganstvo! Bodite sebi zvesti in igrajte po svoje, vetrovi in orli pa bodo vašo pesem preko neba ponesli in razširili po vseh koncih sveta, ki se z jutrom budi in z nočjo odhaja spat!

Fotke: Simon ''Kdo?'' Pelko

twitter facebook