recenzije

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

banner
banner

reportaža

2. 11. 2016  Reportaža: Live Rituals  (26. 10. 2016, Gala Hala Metelkova Ljubljana)
Če jeseni pri nas ne bi bilo kakega kul black metal koncerta, bi bil po pravici že malo razočaran.

En teden po Venom Inc. je bil torej napovedan paket Inquisition, Rotting Christ, Mystifier in Schammasch, ki je na Metelkovo privihral 26. 10. in s tem razveselil precej večje število obiskovalcev, kot se je nabralo predhodni teden v Ortu.

Pri poročanju o nastopu benda Schammasch naj opomnim, da je bil 26. 10. sreda. Počasna, malce deževna in dosadna sreda. Tako nekako deluje tudi glasba švicarskih blackmetalcev v živo. Morda zanimiv bend na plošči, ampak v živo se vse skupaj malo vleče.

Sledili so kultni brazilski ekstremneži Mystifier, pri katerih sem po tihem upal, da bo malo več dogajalo. Njihova glasba je za starošolski black/death metal še kar razgibana, saj frontman obenem igra bas, klaviature in tudi poje. Mystifier nastopajo kot trojec ter preigravajo klasični material, zraven pa še opalijo priredbo Nightmare od Sarcofago. V principu bi to lahko delovalo čisto kul, če bi se pod odrom količkaj bolje slišalo in če njihov nastop z glasbenega vidika ne bi nenehno razpadal.

Totalno nasprotje je veljalo za Rotting Christ; skupina je na oder stopila z izjemnim deležem profesionalnosti in odigrala solidno mešanico novejših pesmi v tandemu z materialom s plošče Non Serviam ter celo klasiko Forest of N'Gai z EP-ja Passage to Arcturo; manjkala ni niti priredba skladbe „Societas Satanas“ Sakisovega kultnega stranskega projekta Thou Art Lord. Publika je bila z novejšimi skladbami vidno bolj zadovoljna, saj očitno tribal „hakuna matata“ feeling v živo najbolj zažge ... Ob vsej profesionalnosti in suverenosti pa mi je ravno ob teh novih komadih malo smrdelo sinhronizirano gibanje na odru ter nenehna matrica, kar je rahlo spominjalo na kak electro-party; ko je le-te zmanjkalo, se Rotting Christ kljub vzklikom izjemno zagrete publike niso mogli vrniti na oder.

Četudi klub ni bil več tako nabito poln kot pri Rotting Christ, je na Inquisition ostal nabor radovednežev in fanov, ki so prišli z namenom ogledati si zdaj že legendarni black metal dvojec. Prva polovica koncerta je bila ovita v meglico dima, ki je koncertu dodala atmosfero, a na žalost tudi v zvočno meglico, ki je vzdušje zgolj odvzemala. Ni mi povsem jasno, kako je možno narediti tako zvočno zmedo pri *dveh* ljudeh v bendu, ampak je toncu vendarle uspelo. Koncert je v drugi polovici vendarle zaživel kljub tehničnim težavam, občinstvo pa je bilo vidno zadovoljno – izbruhnil je celo krajši mosh pit pogube, kar pri tako agresivnem black metalu niti ni bilo nepričakovano. Dagon in Incubus sta odigrala soliden, mešan set black metala, ki vsakega poslušalca pusti v hipnotični meglici.

Fotke: Simon Pelko

twitter facebook