recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

8. 11. 2015  Reportaža: Kvelertak - De Kom Igjen  (6. 11. 2015, Kino Šiška Ljubljana)
Norveški mojstri mešanja black metala, punka ter hard rocka so kljub meni malce kratkem nastopu pokazali vse in so publiko dodobra razvneli ter verjamem, da nisem edini, ko pomislim, da bi se morala skupina na slovenska tla vrniti vsaj enkrat letno.

Po dobrem letu odsotnosti se je 6. 11. 2015 na slovenska odrska tla vrnila šesterica, ki udriha v materinem jeziku in sliši na ime Kvelertak. Prvi koncert sem na žalost zamudil, česar mi moj notranji Norvežan še ni odpustil, ampak sva se nekako le dogovorila in se odločila za obisk drugega nastopa, ki pa se je tokrat odvil v Kinu Šiška v Ljubljani.

Preden pa je bila moja doza norveškega jezika potešena, pa je bilo treba obvezno prejeti odlični dve šolski uri domače tematike skozi skupini Jegulja ter Trifor60.

TRIFOR60

Sledeče skupine resnici na ljubo nisem poznal oz. poznal sem jih samo po imenu, ne pa tudi po glasbi. Priznam, da sem pričakoval nekakšen ''sludgy'' HC oz. stoner rock'n'roll, ampak sem prejel ravno nasprotno, kajti Trifor60 preigravajo crust/HC/d-beat in me kar naenkrat prešine, da mi je kakšen teden nazaj ob dobri kavi na Petkovškovem nabrežju Tegla razsvetlil, da gre pri Trifor60 za člane sedaj razpadle skupine Sodn'Dan in kaj kmalu mi je igranje na koncertu postalo bolj jasno.

Instrumentalno je zadeva čisto podivjana in brezkompromisna, ki jo vokalno nadgradijo še nergavi vokali v slovenščini. Kar se mene tiče, gre za dobro mešanico skupin Discharge, Driller Killer ter Mob 47. Kratko, sladko in dobro.

JEGULJA

Po lekciji v materinem jeziku pa so oder prevzeli Jegulja. Domači trio, katere večkrat oralno zadovolji naš Mitja Kralj, preigrava instrumentalno usmerjen metal, ki pa močno spomni na skupino Pelican.

V malce manj kot uri so Jegulja publiko zadovoljili s konkretnimi mastnimi prijemi kitar, dobrega zvoka, dobre volje in vse to brez vokalista in basista, česar po mojem mnenju skupina niti ne potrebuje.

KVELERTAK

Po dobrih dveh učnih urah o domačih skupinah in potrjevanju, da Slovenija vsebuje več kot dobre skupine, pa so na oder le prispeli norveški Kvelertak.

Če je kdo že spremljal skupino v živo oz. si je ogledal, kakšen ''live'' posnetek na Youtubu, ve, da bo vokalist Erlend Hjelvik na oder prišel s sovo na glavi (glej slike) in temu je tudi bilo tako. Po prvih ritmih uvodne skladbe Apenbaring je Erlend to tudi uresničil.

Skladbe so od prvega trenutka naprej kar padale in kar naenkrat smo bili priča skladbam Mjod, Bruane Brenn, Ulvetid, Blodtørst, … 

Skupina je dobro sodelovala s publiko, le med skladbami ni bilo kaj dosti komunikacije, razen tiste tipične, ki jo izreče skorajda vsaka tuja skupina, ko obišče Slovenijo ''What the Fuck is up, Ljubljana?!'' – ampak to se niti ne šteje pod minus točke.

V malce več kot uri je skupina odigrala večino ''hitov'', kot tudi novost, za kar pa predvidevam, da bo na voljo drugo leto, saj Kvelertak trenutno delajo na novi plošči.

Norveški mojstri mešanja black metala, punka ter hard rocka so kljub meni malce kratkem nastopu pokazali vse in so publiko dodobra razvneli ter verjamem, da nisem edini, ko pomislim, da bi se morala skupina na slovenska tla vrniti vsaj enkrat letno.

Fotke: Maja Weinberger Kovačič

twitter facebook