recenzije

Lock Up

Demonization

Black Reaper

Blood Moon Rising

Lintver

Distorted Perception

Clandestine Blaze

City of Slaughter

All Strings Detached

There's Something Painful About The Pearls

Beyond the Dark Forest

Ealde

Novembers Doom

Hamartia

Warbringer

Woe To The Vanquished

Helheim

landawarijaR

Skálmöld

Vögguvísur Yggdrasils

Wolfheart

Tyhjyys

Nightbringer

Terra Damnata

Death Worship

Extermination Mass

Mastodon

Emperor of Sand

Eruption

Cloaks Of Oblivion

REZN

Let It Burn

Amorphis

An Evening with Friends at Huvila

Znich

Slova Ziamli (EP)

banner
banner

reportaža

3. 3. 2017  Reportaža: Katoliški večer v Postojni  (25. 2. 2017, MC Postojna)
Kitare so pljuvale riffe, bas je močno podložil verbalno in melodično blasfemijo, medtem ko je boben brez izjeme natančno in zanimivo poudarjal dinamiko ter moč pesmi.

Medtem ko je večina slovenskih placov, ki dostikrat gostujejo tudi ekstremnejše zveneče zasedbe, soboto, 25. februarja rezervirala za pustovanja, so le redki večer izkoristili za drugačen dogodek. Gre za MC Vrtojba, Trainstation Subart v Kranju in MC Postojna. S tem, da je le zadnji od omenjenih dejansko prvenstveno gostil metal dogajanje. A ta recenzija ni namenjena analizi vsebinske ponudbe slovenskih klubov – namen navajanja prejšnjih dejstev je šel bolj v to smer, da si imel izhod, ako že nisi hotel preživeti večer ob prežvečenih ''80s'' hitih in opazovati mask.

MC Postojna ni daleč od Ljubljane. Google Maps stavi na slabih 38 kilometrov razdalje, kar pomeni ''le pljunek stran''. A mladinski center ni bil končna destinacija le življa iz Ljubljane. Vanj so se namreč usmerile karavane vozil iz Trsta, Zagreba, Nove Gorice itd., razlog pa je bil deathmetalski večer, katerega glavni atribut je bil nastop grških death metalcev Dead Congregation, ob njih pa so oder ogrevali beloruski Relics Of Humanity ter postojnski Morbid Creation. Klub se je prijetno napolnil tako z mladimi dušami kot starimi prdci. Ozračje je bilo dobro, folk nasmejan, celo nekaj mask se je našlo, ki so svoj čar zgubile v slabo ''zripanem'' MP3-albumu nekih obskurnih ekstremnežev, katerih ''glasba'' za šankom je ustvarjala super soundtrack za ekstremni večer. A glasba izza šanka nima za burek proti live bendom, še posebej, kadar je eden izmed teh Morbid Creation.

Kvartet Morbid Creation je stara garda postojnskih in okoliških metalcev visoko čislala že od samega začetka in to z dobrim razlogom. Kvartet je namreč kljub rosnim letom podkovan v death metalu, ''fuck-you!-attitudu'' in ponuja bolj pristen in suveren nastop kot marsikateri bend, ki trenutno rohni na domači sceni. Z enim samim albumom, a z lepim številom koncertov mladeniči in mladenka rušijo vse pred seboj, zato je bilo toliko bolj fino videti skorajda poln mladinski klub že v času njihovega nastopa. Kdorkoli je vstopil v dvorano, je tudi ostal. Morbid Creation so namreč s svojim primitivnim in rohnečim death metalom, ki spominja predvsem na prvo plato švedskih Grave ter kultno prvo plato ameriških Baphomet, začeli ples mrtvih. Zvok ni bil najjači, zdelo se je, da je bas kitara zvočno zgolj okras v ozadju, a bend se ni dal motiti. V bistvu je primitivnejši zvok bendu dal še večji čar in kdor je zadevo mogoče posnel na telefon, bi po ''up-loadu'' na YouTube koga zlahka prepričal, da gre za nek obskurni death metal bend iz poznih 80-ih. Velika odlika tega benda je smisel za humor, občutek za samoironijo in to, da so naredili prejebeno dober cover finskih Archgoat, ki jim je bil pisan na kožo. Super je tudi to, da komunikacijo med komadi prevzame golobradi kitarist Anej, medtem ko monolitni hrust na vokalu, Nik, v tem času žveči kos pice in pije pivo, nato pa preprosto grmi naprej. Za-kon! Naslednjič jih lahko ujamete v petek v klubu Inde, kjer se bodo proti oblasti borili skupaj z Vigilance in drugimi.

Za njimi so hladen tuš predstavljali beloruski slamming death metalci, Relics Of Humanity, ki na dotični evropski turneji predstavljajo še vedno aktualen, pa čeprav leta 2014 izdan drugi album s preveč kompleksno zvenečim imenom. Pač, poguglajte založbo Amputated Vein Records in poiščite bend. Zasedba iz Minska, ki je aktivna že od leta 2007, je imela skorajda identičen zvok otvoritvenim Morbid Creation, le da njim to ni šlo v prid tako kot Postojnčanom. Relics Of Humanity namreč potrebujejo čistejši zvok, s katerim njihova rušilnost res pride do izraza. Tukaj so predvsem grmeli, a rezultat je bil veliko hrupa za nič. Zvok je namreč kazil in hkrati poudarjal sledeče: prežvečene riffe, ki jih v pesmi bolje sestavijo kultni Infernal Dominion, Broken Hope ali Internal Bleeding in so zveneli prav tenko piskajoče, neizviren bas, ki je prdel, ter zelo razgiban boben, ki pa je gubil moč predvsem v hitrejših delih, saj se ga je takrat komajda slišalo. Izstopala je le ena zares svetla točka – vokal, katerega grmenje je bilo živalsko in ''brutal-as-fuck'', a kaj, ko ima vokalist karizmo namizne luči v stari pisarni. Mogoče bi Belorusi bili mnogo bolj učinkoviti v drugem zvočnem okolju in ob boku drugih, morda bolj modernejše zvenečih death metal ali deathcore bendov – tukaj so pač potegnili ta kratko.

Koncert so nazaj na nivo in še višje dvignili grški Dead Congregation, ki prihajajo iz Aten, so aktivni že od leta 2004 in so izdali nekaj EP-jev, en split album ter dva odlična death metal izdelka, Graves Of The Archangels ter še zdaj sveži, pa čeprav par let stari, Promulgation Of The Fall. Kvartet širi blasfemijo v stilu predvsem ameriških Incantation ter Drawn And Quartered, z dotikom finske umazane mračnosti tipa Adramelech. Njihove plate so mračne, morbidne, a hkrati precej jasno zveneče in temu primerno režejo v dno duše. So, preprosto, death metal, kot se šika. In to so tudi predstavili sobotni publiki v najboljši možni luči.

Dead Congregation so žgali dobro uro, s tem, da bi mogoče čar nastopa bil popoln, če ne bi odigrali bisa, ki je nekako po nepotrebnem zavlekel nastop in tudi uničil efekt, ki ga je imel konec prvega dela nastopa z zvoki cerkvenih zvonov in govorom pravoslavnega popa. A tudi bis ni bil slab. Pojdimo pa le po vrsti – komunikacija kitarista/vokalista, ki se predstavlja zgolj z inicialkami A. V., je bila minimalna, a kaj več bi bilo brez veze. Tistih par besed je bilo enostavnih, napovedi tipične in predvidljive, zato je bilo bolje, da je govorila glasba. To so omenjeni A. V., drugi kitarist T. K., basist G. S. ter bobnar V. V. predstavili v najboljši luči. Mogoče se takšna oblika death metala – ironično, govorimo o klasičnem blasfemičnem death metalu predvsem ameriške šole – komu zdi primitivna in nezanimiva, a ne predstavljam si boljšega medija za izražanje sovraštva nad križem in vsem, kar krščanstvo predstavlja. Glasbena podlaga je v najboljši možni zvočni podobi – vsaka čast toncu! – bila izvedena, poustvarjena in predstavljena preprosto odlično. Kitare so pljuvale riffe, bas je močno podložil verbalno in melodično blasfemijo, medtem ko je boben brez izjeme natančno in zanimivo poudarjal dinamiko ter moč pesmi. Sčasoma so si pesmi resda že bile podobne, a tista ura je minila kot bi mignil. Mogoče je le kak res počasen uvodni del komada stvar malce … no, upočasnil, a potem so posamezni komadi samo dobesedno ''žgali'' stvar do neba in naprej.

Vrhunsko!

Kljub obsežni in bogati ponudbi številnih domačih klubov postojnski MC še naprej predstavlja eno boljših destinacij, kamor se lahko odpravite na odlične dogodke tako domačih kot tujih ponudnikov. Kdor ne gre, je pička.

Fotke: Tina Ahačič (L-R): Morbid Creation, Relics Of Humanity, Dead Congregation

twitter facebook