recenzije

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

Brujači

Ladanje

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

Dying Fetus

Wrong One To Fuck With

Neocaesar

11:11

Venom Inc.

Ave

Paradise Lost

Medusa

Več izvajalcev

Split

banner
banner

reportaža

18. 1. 2018  Reportaža: Inquisition in Septic Meh v Ortu  (9. 1. 2018, Orto bar)
Igrala sta dobro, tudi izbor pesmi je bil odtenek bolj raznolik.

Inquisition so kar neke vrste stalnica v naših koncih. Njihov hipnotičen pristop h glasbi in precej enoličen izbor pesmi me v živo ponavadi nista prepričala stoodstotno, čeprav mi je njuna glasba zelo blizu. V okviru raznolike turnejskega paketa, sem se odpravil stvar zopet pogledat v živo...

Od Egipčanov Odious mi ni ostalo veliko zaradi poznega prihoda, delovalo pa je kot emperorovski black metal z OK izvedbo, a nič posebnega. Nastopilo je malo skupin, ki so se hitro menjale, kar je med tednom odlično, saj nikomur ni ljubo čakati med tednom, niti ostati do nekih zgodnjih jutranjih ur. Tovrstna točnost mi je vedno bila kul v Ortu.

Oder torej hitro zavzameta Inquisition. Praznino zapolnjujejo prapori, ki jima roko na srce naredijo precejšnjo uslugo, saj zgolj dve osebi težko zapolnita oder. Dagon se kljub temu giblje med dvema mikrofonoma in oder ne deluje prazen, k čemur pripomorejo tudi temne, vzdušne luči. Kot sem od Inquisition navajen, je vse skupaj bilo preglasno, a je zvok vseeno bil bolj jasen. Igrala sta dobro, tudi izbor pesmi je bil odtenek bolj raznolik (celo ena z Invoking the Majestic Throne of Satan), prvič pa sem na koncertu začutil nekaj podobnega kot ob poslušanju njune glasbe doma. Vseeno bi rad videl manj komadov z blast beati iz odprte strune, saj ti še vedno prevladujejo in so se kljub boljšemu zvoku precej zlili v neprepoznavnost.

Septic Flesh se spomnim izpred desetih let, ko so v Gali Hali nastopili kot predskupina Vader. Takrat so se mi zdeli solidni, standarden sodoben metalski band z veliko matrice. Tokrat pa so v Ortu delovali naravnost brez veze. Tiho petje in potem enkrat glasnejši nagovori v slogu »What’s up metal friends?« (joj), tihe, tenke kitare in glasen, plastičen boben so poudarili, da gre tu za komade, ki so obenem precej dolgočasni in hkrati preveč slonijo na klaviaturah. V spominu mi je najbolj ostal del, ko so akustične kitare igrale preko ozvočenja, skupina pa je gledala v prazen nič. Nič naravnosti, le plastika.

twitter facebook