recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

15. 4. 2013  Reportaža: Došle žene da farbaju jaja …  (30. 3. 2013, Channel Zero Metelkova)
Channel Zero je tisti sobotni večer gostil karavano turneje Deathrashing Across Europe, v sklopu katere sta se predstavljali odlični srbski zasedbi Infest in Space Eater.

Velika sobota. Dež. Na televiziji verjetno n-tič 10 zapovedi ali kak No Jesus No Beast film. Podaljšan vikend. Še več dežja. Po glavi mi gre pesem iz filma Lepa sela lepo gore:

Došle žene da farbaju jaja

Kad će koja da ofarba moja?

Kljub podaljšani zimi je v srcu toplo vedoč, da bom sobotni večer preživel po dolgem času v prevečkrat z moje strani zanemarjeni dvorani Channel Zera na Metelkovi, v placu, kjer sem v zadnjih 12 letih videl par jebeno dobrih koncertov – recimo, prvič Malevolent Creation, prvič Immolation, prvič in edinkrat Bestial Mockery, Necrophagio itd.

Channel Zero je tisti sobotni večer gostil karavano turneje Deathrashing Across Europe, v sklopu katere sta se predstavljali odlični srbski zasedbi Infest in Space Eater. Do takrat ste si oba benda lahko v Sloveniji ogledali že dvakrat (februarja v Murski soboti, le teden dni prej pa v Kopru). Mogoče je zato bilo tako malo ljudi, a nič ne de. Na kupu so bili tisti, ki so si to res želeli in kljub temu, da nas verjetno ni bilo več kot 30, je to bil eden tistih jebeno dobrih koncertov.

In jebeno dobro se je začelo s Panikk, ki so – kot to počno že dober mesec – predstavili prvenec Unbearable Conditions, ki ga enostavno morate imeti, če vam je jebaću-ti-majku thrash prva liga stvar. Z mnogo boljšim nastopom kot takrat, ko sem jih gledal v Škofji Loki na release partyju, predvsem zaradi zvoka in vedno močnejše energije. Bend je zvenel ubitačno dobro, čeprav se mi zdi, da je bobnar že nekako podlegel obetom šunke, hrena, jajc in babičine potice. Razumem ga. Tokrat pač ni bil taka žival. A Gapa in ostali so pržili sto na sat – odličen izbor komadov, vrhunska priredba And Then Were None od Exodus in seveda – če citiram Frogija – vihtenje čupice.

A stvar se je potencirala, ko so na oder stopili Vandal, Zombi, Khill in Tyrant – torej, Infest, ki so predstavljali odlično plato Everlasting Genocide, ki jo po moje že tretjič predstavljajo v sklopu evropske turneje. Mogoče se motim, a ko jebe številke – glavno je, da bend potuje in pravi ''Krstu je kraj!'' povsod. In to na veliko soboto!!! Infest je bend, ki v živo ne pozna milosti. Članom se ob energiji, ki jo žarijo pri igranju, trga. Ta bend je enostavno zmešan. In kot takega ga priznavamo vsi tisti, ki se nam pod odrom trga, ko skušamo ujeti hitrostrelne ritme komadov Onward To Destroy, Upon The Suffering ali pa himničnega kvlta Deathrash Sodomy. Mogoče si spočijemo le ob komadu Back To The War, a Zoran Vandal Sokolović zahteva popolno vratolomnost publike. In dobi jo! Ta bend v slabih 30 minutah naredi več škode kot udarni val jedrske bombe. And Jesus wept …

A oba benda sem v živo že preveril – parkrat – in vedel, da ne bosta razočarala. Zato je moj interes bil med drugim precej bolj usmerjen v srbsko thrash pošast z imenom Space Eater. Bend sem do zdaj poslušal le prek odličnega albuma Merciful Angel, a bend je v živo še stokrat boljši kot tole, kar nudijo prek studijskih izdelkov. Skupina iz Beograda je odpičila precej dolg set, ki pa ni bil niti najmanj dolgočasen. Bend namreč tvorijo ne samo res sposobni in odlični glasbeniki, temveč tudi ljudje, ki obvladajo oder in nepretenciozno kažejo, da jim ''u žilama teče krv metalna'' (hej, citat od Bombarder človek mora uštuliti nekam). Kvintet, katerega najstarejši član ima skorajda 30 let, najmlajši pa mislim, da okrog 20, je igral le lasten material iz plat Merciful Angel in Aftershock ter mogoče kakšnega EP-ja a la Ninja Assassin. In igrali so tako dobro, da smo jih trikrat nažicali, da igrajo še – pravzaprav jim nihče ni dovolil zapustiti odra. Vidna ganjenost je bila toliko bolj pristna, da ni niti najmanj čudno, da se je večina publike po koncu nastopa z njimi in Infest ''napila ko stoka'', če se tako izrazim.

Space Eater so res dobri muzičari, to je preprosto treba poudariti še enkrat. Fantje obvladajo svoje inštrumente, znajo napisati res dobre komade, vsak član blesti pa naj je to bobnar Tihi, ki kontra svojem imenu nabija ko žival, basist Karlo, ki odlično podpira neverjetno kitariado, ki jo je tokrat ustvarjal session kitarist Đole (iz benda Centurian – in tip ga piči do jaja!) ob boku glavnem kitaristu, ki je hkrati vokalist, da glava peče, Luki Towerju Matkoviću, ki je definitivno odlično zapolnil čevlje preminulega vokalista Boška Radišića (RIP). Če imate možnost gledati Space Eater v živo, to storite, or die trying!

Okrog 2. ure zjutraj … alkohol v krvi … bolečine v vratu … dežja na kratko ni več … jebeš, podaljšan vikend …

Došle žene da farbaju jaja

Kad će koja da ofarba moja …

Foto: Tomi Cepanec

twitter facebook