recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

14. 12. 2015  Reportaža: Decembrska noč neskončnih breakdownov pt. II  (12. 12. 2015, Gala Hala)
Kreten, ki je med nastopom skupine Fallujah vrgel plastenko na oder, naj se po domače povedano ''jebe'' in naj ne hodi na koncert, če mu je cilj uničevati voljo skupine in posledično tudi publike.

V zaključku prve polovice zadnjega meseca v letu 2015 se je v Ljubljani ponovno ustavila deathcore karavana, katero je vodila po obisku sodeč skorajda že domača zasedba Carnifex.

I/IV: Boris the Blade

Skupina Boris the Blade, ki je svoje ime vzela iz filma Snatch (film letnika 2000,  Guy Ritchie) je že na samem prihodu na oder pokazala, česa je zmožna in kaj bo publika v dobih 30 do 40 minutah prejela. Brezkompromisno uničevalen nastop, ki ga je nekako najbolje izvedel vokalist Daniel Sharp. Bil je na odru, med publiko in tudi na prodajni ''stojnici''. Kljub malce slabšem odzivu publike je Sharp zadevo izpeljal v smeri, ki jo nisem pričakoval – ker konec koncev je izvedel tudi ''mini'' wall of death znotraj Gale Hale.

Odigran je bil celoten album The Human Hive, kjer ni manjkalo prav nič in lahko rečem, da so se na omenjenem koncertu najbolj izkazali prav oni.

II/IV: Fallujah

Drugi po vrsti so nastopili Fallujah, kateri so bili razlog zakaj sem obiskal omenjeni koncert. Njihova zadnja kreacija The Flesh Prevails mi še vedno odmeva v glavi – ne glede na to, da je bila izdana lansko leto.

V podobni dolžini, kot Boris the Blade so predstavili novo skladbo, kot tudi nekaj rubinov z zgoraj navedenega albuma The Flesh Prevails. Nastop sicer je bil vreden ogleda, ampak mu je mogoče manjkalo tiste energičnosti, kot pri uvodni skupini. Mogoče tudi zaradi tega, ker skupina le v svoje igranje uvaža zasanjane momente melodičnosti.

P.S.: Kreten, ki je med nastopom skupine Fallujah vrgel plastenko na oder, naj se po domače povedano ''jebe'' in naj ne hodi na koncert, če mu je cilj uničevati voljo skupine in posledično tudi publike.

Za predzadnji nastop večera, je zadevo v svoje roke vzela ameriška zasedba Within The Ruins. Pri omenjeni zasedbi žal nisem čutil tistega čara kot pri vseh skupinah. Sicer nisem niti oboževalec niti poslušalec omenjene skupine, a sem ji dal še eno priložnost pred koncertom na kanalu Youtube. Žal … studijsko mi zadeva enostavno ne potegne niti me ne privleče, kljub poslušanju dveh albumov (mogoče je bila napačna izbira, ampak oba albuma Elite ter Phenomena sta po mojem mnenju ''overrated'').

Konec koncev pa drži dejstvo, da marsikatera skupina najbolj preseneti v živo in to sem od Within The Ruins tudi pričakoval. In rezultat je iz moje strani na žalost povsem enak kot pri studijskem igranju. Precej dolgočasno in dolgooooo. Preveč kitarskega ''predrkavanja'' in neprijetnega djent igranja.

No sicer verjamem, da je zadeva ustrezala marsikomu v publiki (kar je tudi bilo vidno) ampak meni osebno enostavno ne.

IV/IV: Carnifex

Za zaključek večera brezkončnih breakodownov pa je poskrbela Sloveniji precej domača skupina Carnifex.

Oceniti skupino, ki je vsaj enkrat letno v Sloveniji ni ravno lahko, ker konec koncev gre za precej podoben izbor skladb – če ne celo povsem enak.

V dobri uri je skupina odigrala skladbe Lie To My Face, Sorrowspell, Until I Feel Nothing, Die Without Hope ter seveda zaključno Hell Chose Me.

Sicer je nastop potekal brez kakršnihkoli napak in na nivoju, ki ga skupine Carnifex vedno ponudi – gre za tisti nastop skupine, ki vedno zadovolji 90% obiskovalcev, ki si po nastopu vedno želimo ponovnega snidenja s skupino.

Kot vsako leto se je tudi tokratni decembrski deathcore cikel odvil na ravni kvalitete v družbi dobrih skupin in dobrega obiska. Upam, da bosta naša Skunka tudi drugo leto tako dobrotna in lačnim poslušalcem ponudila enako dozo dobrih skupin, kot letošnje leto (glej info Dirty Skunks za že napovedane prihajajoče koncerte).

twitter facebook