recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

26. 5. 2014  Reportaža: Cold Blood War na Metelkovi  (14. 5. 2014, Channel Zero Metelkova Ljubljana)
Ajde dobro, jbg, nije šećer u vodu - bo pa ružilo vseeno!

... in tist feeling, ko zveš, da ti vaje (z Demutilated) odpadejo, ker je klub zaseden ...

Ajde dobro, jbg, nije šećer u vodu - bo pa ružilo vseeno! Channel Zero je namreč gostil 3 odlične bende, ki so nekako na hitrco pospravili razočaranje z mojega mladostniškega obraza, saj so eni izmed njih zdaj že dodobra znani srbski vojaški stroj INFEST, ki so ta večer pričeli s svojo novo evropsko turnejo imenovano "Cold Blood War", kot se tudi imenuje njihova 4. studijska plošča, ki je izšla 1. aprila letos.

Enkrat po 21h na oder stopijo PARAGORIA, bend, ki je pred tem bil znan kot The Scourge, iz neke vukojebine doma, kjer marihuana uspešno raste in zdaj mi je jasno, zakaj špilajo takšno muziko, kot jo. Death/thrash/groove ... ja, itak – Groovy, bi rekel Ash iz EvilDead. Gledal sem jih v Črnomlju, ko so bili predskupina svetovno znanemu bendu Dickless Tracy in glede na videno oz. slišano se mi jih je spet poželelo. Fantje resda špilajo nekakšen zvarek zgoraj naštetega, moderno zvenečega, ampak v svoji glasbi imajo nekaj, kar jih ločuje od večine slovenskih bendov, ki se poslužujejo dotičnih žanrov. Prvo mi je sedlo dejstvo, da kot death metal bend ne nabijajo vselej in nonstop. Natrigirane nogice, ki delajo prepih, medtem ko se blasti na sneru kaj komaj slišijo ... not quite. Izredno razgibane kitarske pasaže in riffaže narekujejo tudi boben, ki poslušalca nekako vkalupi v en ritmičen prostor, medtem ko ga intenzivni bass šamara iz vseh strani. No, to je groovy! In, ko se poslušalec na vse načine trudi osvoboditi se tega okovja, to je groovy! Čista ekstaza. Verjetno nekaj, kar fantje pridelujejo v tisti svoji domači vukojebini, hehehe! Vokali. .. ufff ... grmenje! Nimam drugih besed. Kombinacija treh vokalov iz dveh grl/prepon ... čista poezija, v najbolj brutalnem smislu. Kot, da tisto vse zgoraj našteto ne bi bilo zadosti, dobimo še vokalni throatpocalypse. Priznam, da sm šele po tem špilu malo bolj podrobno preposlušal njihov prvenec "Decomposition of Mind" in ga priporočam vsakemu extremnemu metalcu, ki ve, kaj želi od takšne muzike! Kar se tiče same prezence na odru tisti večer, nimam večjih pripomb; vidi se, da fantje uživajo v tem, kar delajo, se ne ubadajo toliko s svojimi opranimi čupicami, temveč z muziko, kar je pohvalno! Mogoče bolje statika, kot brezglavo divjanje po odru, kar se je v prvi polovici špila dogajalo drugo-nastopajočim predvozačem ERUPTION.

Znani in priznani doma ter v tujini, thrash metalska senzacija iz Grosupelj, športniki po srcu in jebaći po kurcu od začetka niso preveč prepričali, kaj se z njimi dogaja na tistem odru... Kot že prej rečeno, malenkost zgubljeno so mi delovali na začetku, kot se ne bi pred špilom do konca zmenili, kje bo kdo stal, kdaj se bo kdo kam premaknil ... hehehehe ... smešni so bili. No, sej thrash po difoltu mora zabavat folk, ne sam kurcat, hehehe. Ampak, ko se je zadeva ustalila nekje v drugi polovici nastopa, je to bilo to, kar smo od Eruption vajeni, kar najmanj lahko pričakujemo – pač, en povprečen in zlajnan thrash metal ... Sicer, fantje so kul, vse lepo in prav, ampak, zadevo slišiš enkrat, maš dost za naslednje leto. .. Če jih primerjam s prvim bendom, kar se zanimivosti v sami glasbi tiče, nimajo za burek. So preveč straight forward, pač, preverjena formula, ki deluje. Zanimivost večera je ziher dejstvo, da Čuku ni šla spet struna na kitari, oz. kabel, oz. glava, pa še RD je imel, tako da so mu na oder odnesli torto, katere košček sem tudi sam kasneje pokusil. Stella mi je še vedno dolžna recpet, hehehehe.

So bili pa odličen uvod v bend, ki je bil dejanski slavljenec tisti večer – srbski death thrasherji INFEST, ki so zdej že dokaj regularni gostje v Ljubljani. In vedno na neki novi turneji, bravo! Tokrat so fejk krvave bele majice zamenjali z vojaško olivnimi uniformami, glasbena štimunga je ostala najmanj toliko agresivna, kot prejšnjič, ko sem jih čekiral live, tudi v Ch0. No, tudi tokrat niso razočarali! Pri njih ni bullshitiranja, odkrivanja tople vode – še preden se zaveš, kaj se dejansko dogaja, si že pokasiral 4 šamara, od vsakega člana posebej! Načebelane kitare, našusan boben in dejansko odličen bass, čez vse to pa karizmatičen in agresiven vokal generala Zokija, voditelja in diktatorja Infest! Definitivno bend za preverit na odru. Slava braćo i sestre!!!

Thrasho Kresho aka Cveto Ramšak

Avtor:
twitter facebook