recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

28. 8. 2013  Reportaža: ASALTO BRUTAL REPORTAR DEL BUCITTO Y SANCHO CON NACHOS  (7. 8. 2013, Jaromer Češka)
Pa kaj, če je bilo 40 stopinj.

Reportažo sta spisala Buco in Sanja (Eruption). Fotke je dala Nina Grad (Rockline.si)!

Češkega festivala Brutal Assault verjetno ni treba predstavljati, saj že več let tja roma kar lepo število slovenskih metalcev. Predvsem tistih, ki ne poslušajo fruličastih bendov, čeprav se tudi kakšna taka abominacija pojavi na tem festivalu. Midva sva šla letos tja prvič. Na pot sva se častna Profanca podala skupaj z Nino in Rokom iz semi konkurenčnega/bratskega portala Rockline. Kot se spodobi, sta ženski celo pot spali, moška pa sva imela možate debate o metal glasbi. Metal.

O samem festivalu niti ni kaj povedati. Dokaj brezvezna lokacija, umazani dixiji, v najboljšem primeru povprečna hrana ... no, zdržat se vsekakor da, saj sta pijača in jedača cheap as fuck, ponudba bandov pa je odlična. Od treh odrov sem pravzaprav spremljal bende le na glavnih dveh, na malem odru sem sicer želel pogledat Skeletal Remains, a sem potem nekako pozabil. Pač, pivo in jeger.

V sredo, torej ko je bil warm-up show, sem večino bandov le ošvignil. Za razliko od ostalih dni, je na ta dan obratoval samo eden od obeh velikih odrov, malega odra pa še ni bilo. Testament, ki so bili glavni band večera, so me tokrat žal razočarali. Delno je zato bil kriv zvok, ki je bil grozen. Kar naprej je nekaj crkovalo, nekaj sekund je bil dejansko zvok samo direkt iz ojačevalnikov, ozvočenje pa je popolnamo potihnilo. Tudi band sam se ni izkazal, preprosto niso bili tight. Sicer vedno rjoveči Chuck Billy je imal tokrat z glasom nemalo težav, mučil se je tako s toni, kot tudi vstopi, pozabljal je celo besedila najbolj legendarnih komadov. Očitno so imeli slab dan, saj so že pred nastopom odpovedali meet & greet ter vse intervjuje. Dejansko so bili tako grozni, da sem nekje na polovici seta odšel spat.

V četrtek so nas po zajtrku in ledeno vrelih tuših (vmesnega stanja namreč tuši tam ne poznajo) zbombardirali prejebeni japonski badass motherfuckerji Coffins! Sicer so bili na začetki vidno živčni, zaradi prav ne-japonske zamude celih desetih minut! Nizko uglašene kitare, živalsko dretje in zelo težek death metal. To je to. Pa kaj, če je bilo 40 stopinj.

Čez dan sem potem na hitro vrgel oko še na Dr. Living Dead, ki igrajo nekakšen dolgočasen oldschool wannabe Suicidal Tendencies crossover in nosijo maske okostnjakov. Ošvrknil sem tudi Lombardove Philm, ki so bili dolgočasni. Ensiferum itak nisem gledal.

Okrog 21:30 so bili na vrsti Anthrax. Pretežno enaka setlista kot teden dni pred tem v Zagrebu, ampak veliko boljši zvok! Nastop imajo Anthrax itak vedno top in Belladonna je odličen. Sicer bi raje slišal še kak star komad. Trenutno namreč igrajo kar nekaj materiala iz zadnjega studijskega albuma in nekaj coverjev (DIO, AC/DC) z novega albuma priredb.

Za njimi so na sosednjem odru nastopili Fear Factory. Gledal sem jih bolj bežno od daleč, saj sem se zabetoniral na mesto v pričakovanju Voivod. Kar sem slišal je sicer zvenelo precej bolje kot nazadnje v Ljubljani, a še vseeno je to eden tistih bendov, ki bi lahko namesto live nastopov raje samo snemal albume.

VOIVOD! Band, ki v živo vsakič prepriča. Tokrat jim jo je sicer zagodla letalska družba, ki jim je založila en del opreme. Kitarist Dan je bil tako prikrajšan za svoje efekte, zaradi česar so bili prisiljeni prilagoditi set listo. Tako so dejansko igrali skoraj izključno ''šus'' komade, kar je bilo imenu festivala nadvse primerno. Več o njih niti ne bom pisal, ker sem brez besed. VOI-FUCKING-VOD.

Še sreča, da so bili naslednji Entombed, marsikdo drug bi po Voivod izpadel čisto brezvezen. Entombed pač ne. Oni so pravi moški bend. Predstavljam si da smrdijo do neba, še preden sploh zašvicajo na odru. Živalsko pjansko rjovenje, death'n'roll in nihilizem. Pa alkohol. Svinjarija. Top shit!

Kot mnogi drugi festivali ima tudi Brutal Assault težavo, da je par bendov na vrsti ob prepoznih urah. Če prvi bendi začnejo žgat že ob 11:00 ne moreš pričakovat, da bo folk zdržal do treh zjutraj! Tako sem Whitechapel in Marduk spustil.

V petek je sceno najprej zamorilo vreme. Midva sva imela srečo, da sva morala po krofe (Sanja je bila namreč mnenja, da so krofi na Češkem ful boljši kot slovenski) in sva v mestu nevihto prevedrila v oštariji. Fotografinja od Rocklinea je bila potem cel dan tečna, ker je bila premočena, hehe.

Mislim, da si pred Pro-Pain nisem ogledal ničesar, pa tudi njih sem dejansko ujel le delno. Kar sem videl je bilo super, proper HC-energija in tudi folku je dogajalo na polno. Iz meni neznanih razlogov sem dejansko pogledal večino In Flames in Amorphis, najprej ker sem bil naveličan tavanja po festivalskem prostoru, nato pa zato, ker me je dolgočasnost nekoliko uspavala. Dejansko se mi zdi, da sta sicer tadva banda imela najbolj številčno publiko. Sicer so bili sploh Amorphis grozni, In Flames nekoliko manj.

Carcass so bili za moje pojme vrhunec dneva. Najprej so imeli sicer nekaj tehničnih težav, Walker je med drugim igral na izposojen bass (razlog za to mi ni znan) in zvok je bil dokaj slab. Tekom koncerta so sicer zvok popravili. Poleg odlično odigrane super setliste, smo bili priči tudi marsikateri Jeffovi pripombi. Najprej se je pritožil čez skandinavske bende, ki zavlačujejo z nastopi (zaradi Amorphis ter In Flames se je namreč nabralo kar precej zamude), potem nam je razkril, da je pretkan jezikoslovec. To zadnjo si prevedite v angleščino. Čehi šal itak niso razumeli.

Tudi Overkill so bili kul, jim je pa spet nekoliko nagajal zvok. Svaka čast Blitzu, da pri teh letih še vedno skače kot najstnik. Se jim pa vidi, da je celoten nastop zelo naštudiran. Tu ni tiste spontane thrash metal energije, kot smo je vajeni naprimer od Exodus in Death Angel, gre v prvi vrsti za show. Prav zato in ker je bilo zaradi zamud že pozno, sem koncert zapustil nekje sredi seta. Še dobro, saj sem do šotora prišel ravno, ko se je spet uscalo.

V soboto je bil zame prvi šus ob 11:30, ko so na oder prirohneli Master, ki so pravzaprav itak 90% češki band. Sicer bi za legendarno skupino pričakoval boljši termin, ampak potrjeni so bili ''last minute'' kot zamenjava za Benediction in dobili za en drek termin. Master so band, ki mogoče na albumih marsikoga dolgočasijo, v živo pa so prepresto badass. Paul Speckmann je še zmeraj pravi bojevnik podzemlja, kar rad tudi sam poudari. Tako je nastopal z majico z napisom Forever Fucking Underground. Ker je v zaodrju zmanjkalo viskija si je namešal juice vodko. Baje je bila močna. Vsekakor pa je bil močan in udaren njihov nastop. Master so sicer na naših tleh dokaj pogosto, vstopnina redko presega 5€ - priporočam.

Okrog pol 2h je sledil najboljši band na svetu. We Butter the Bread with Butter. Odlično. Super. Coldplay. Ne res. Kaj? Ne vem, izgledalo je kot Coldplay, zvenelo dejansko slabše. Ne vem.

Biohazard so bili baje najbolši ever in oh in sploh top. Celo top shit! Pač, Škof. Meni so bili sicer tudi všeč. Nasploh so mi HC bandi v živo ponavadi itak super. Energija je vrhunska, preprosto ne moreš bit pri miru. Delno je za to kriv jebeni groove, delno pa bandi sami, ki vedno skačejo kot zmešani. Biohard so, skratka, zajebani modeli.

Leprous/Ihsahn naveza je po tem valu energije izpadla brezvezno. Namesto stopnjevanja smo dobili padec na nos. Dejansko, kot da bi se vse ustavilo. Čas za pivo!

Po Ihsahnu sem se nekaj silil s Trivium, ampak sem bolj kot ne trpel. Preveč fušanja in nasploh glasba, ki mi ne sede. O Clawfinger lahko rečem samo to, da ne plezaj po straneh odra, če nisi Bruce Dickinson in če ti pri tem pade mikrofon članu ekipe na glavo, splezaj dol in se opraviči, ne pa da kot douchebag čakaš, da ti ga nekdo iz odrske opreme prinese gor. Drek.

Hatebreed so s svojim nastopom uspeli nivo energije spet nekoliko dvigniti in priznam, da sem se imel super, čeprav sicer nisem fan. Vmes so se z Ghosts of War poklonili Jeffu Hannemanu. Priredba je sicer zvenela grozno pa vendar, lepa gesta.

Zadnji band, ki sem ga gledal, so bili Behemoth. Igrali so nek nov komad, zaradi spet precej slabega zvoka pa njihov nastop ni izpadel pompozen in epski, kot bi moral. Namesto tega je bilo vse skupaj precej suho, prazno. Njim so sledili Opeth in Borknagar, kar je tudi botrovalo odločitvi, da se mi Madball žal ni dalo čakati in sem šel, še zadnjič, spat v svoj sicer precej udoben in prav nič brutal šotor. Naslednje leto grem vsekakor spet na Brut ... Voivod.

Fotke: Anthrax, Behemoth, Clawfinger, Obscura, Primordial, Pro-Pain, Testament, Voivod, folk

Avtor:
twitter facebook