recenzije

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

Brujači

Ladanje

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

banner
banner

reportaža

14. 6. 2018  Reportaža: 20 let Baptism At Savica Fall v živo na Metelkovi  (23. 5. 2018, Gala Hala Metelkova Ljubljana)
The True Noctiferia!!!

Tako kot je Prešernov Krst pri Savici eno monumentalnih del slovenske književnosti, je Noctiferijin album Baptism at Savica Fall gotovo eno monumentalnih del slovenske ekstremne scene. Čeprav so z leti Noctiferia našli nove načine svojega glasbenega ustvarjanja in izražanja, je eno gotovo – možje živijo in dihajo znameniti Morbid Angel slogan ''extreme music for extreme people''. Meni osebno Transnatura ni niti najmanj povšeči, ne morem pa zanikati, da ne gre za tipičen Noctiferijin način dela – tak, ki sili bend daleč iz komfortne cone, v teritorij neznanega, kar je zasedbin ''modus operandi'' že od samega začetka in katerega bodo verjetno furali do samega konca.

A vrnimo se k plati Baptism … oziroma bolje – vrnimo se h koncertu, katerega so najprej napovedovali za 19. april 2018. Takrat jim pa je žal zagodla bolezen, ki je vokalista Davida Kiseliča spravila stran od odra. Prav ste prebrali – vokalista Davida. Namreč, omenjeni koncert, s katerim so možje hoteli proslavili 20 let albuma Baptism …, bi nam postregel z originalno Noctiferijino postavo – David Kiselič na kitari in kričanju, Uroš Lipovec na basu, Igor Nardin na kitari in Robert Steblovnik na bobnih. Plus gostje. No, mesec dni kasneje se je dotično uresničilo – Noctiferia (ki, btw, zdaj dela na novi plati in se pripravlja na poletje nastopov na festivalih) se je zbrala v originalni postavi in odigrala Baptism … v celoti.

Ker sem Noctiferio prvič uzrl že v drugačni postavi, me je dogajanje zanimalo več kot preveč. Hotel sem začutiti, kje se je vse začelo za Noctiferio, kakšno je bilo tisto pramorje, iz katerega so kasneje izšli albumi Per Aspera, Slovenska Morbida, Death Culture, PAX in Transnatura. Hudiča, hotel sem pač videti Noctiferijo v tisti prvotni ekstremnosti, brez tega trenutnega Gojira worshipa, haha. In nisem bil edini – Gala Halo na Metelkovi je napolnilo zavidljivo veliko število ljudi iz vseh koncev in krajev, kar je bilo super, tako če ste hoteli srečati koga, ki ga niste že vrsto let, kot zaradi tega, ker je pokazalo, da tudi stari prdci so še vedno relevantni na sceni. Na koncu koncev je tako tudi prav – brez Noctiferie slovenske scene, kot jo poznamo danes, gotovo ne bi bilo.

Koncert so odprli Snøgg, ekstremno zveneči blekkerji iz štajerskih koncev. Odigrali so lepo število izjemno morbidnih in mračnih viž ter zaviti v tančico odrskega dima in precej temačnega barvnega spektra reflektorjev predstavili svoje videnje ekstremnega metala. Kdor pozna njihove EP-je Qivitog ali Abeloth, kaj šele samonaslovljeni EP, ve, da gre za izjemno surov in mračen, čeprav precej post-ovski black metal, ki v živo tudi deluje zelo dobro. Posebej všečkam prisotnost Nevena iz Ontervjabbit, ki je poskrbel za to, da je nelagoden hrup bil prisoten tudi takrat, ko so ostali inštrumeni bili tiho, a seveda gre velika pohvala v prvi vrsti predvsem Ulvu, Mørkeju in basistu Sergeju, ki so poustvarili studijske stvaritve na res hladen način, čeprav je v dvorani Gale Hale bilo vroče kot satan.

Satan!

Za Velenjčani so oder zasedli Ater Era, ki trenutno še vedno promovirajo odlični tretji dolgometražec, Clades, ki je izšel decembra prek On Parole. Trio piči suvereno, zanimivo in dinamično, z minimalno komunikacijo med komadi. Govori predvsem glasba, ki je odigrana res odlično. Ater Era vizualno izpadejo precej statično in nezanimivo, a zato je njihova glasba toliko bolj razgibana. Način, kako si komadi sledijo, način, kako so komadi sploh zgrajen in na koncu koncev način, kako so odigrani, postavljajo Ater Ero na sam vrh domače ekstremne scene in boljšega benda, ki ogreva oder Noctiferiji, sploh niso mogli izbrati, ne glede na to, da domača scena ponuja tudi bende, kot sta Cvinger in Grob.

Predskupini sta svoj posel opravili odlično, a vsi smo čakali Noctiferijo. In lahko trdim, da smo dobili, kar smo hoteli in še več. Koncert je v vseh pogledih bil perfekten. Ne glede na to, da je šlo za slavljenje preteklosti, je s pomočjo štirih jezdecev nocfiteriapokalipse preteklost res oživela. Odigrali so kultni prvenec Baptism At Savica Fall v celoti, odigrali pa so ga peklensko dobro. Vsak član je opravil svoj posel z odliko, sam pa sem z velikim veseljem opazoval prvega pravega slovenskega death metal bobnarja Robija Steblovnika, ki je zvenel isto dobro kot maja 2003, ko so odprli oder koncerta, kjer so igrali še Marduk, Malevolent Creation in Immolation (ob predstavljanju plate Per Aspera v sklopu Hate I Call turneje). Mislim, da je naziv ''sandovalist'', ki ga je nekoč v šali izrekel nekdanji Noctiferijin manager Boštjan Doblekar, več kot ustrezen. Kljub temu, da Slovenija danes ponuja odlične ekstremne bobnarje, kot so Luka iz Within Destruction, Simon iz Vulvathrone ali pa Tine iz Dekadent, je Robert tisti, ki je že 20 let nazaj kazal, kako se zadevi streže. Resda ne smem pozabiti tudi na odličnega Robija Kovačiča, a Steblovnik je res bil ''the shit''. Jezus, kako igra ta človek. Pete Sandoval iz Ljubljane, haha.

Tudi ostali člani so bili vrhunski, še posebej se je tu odlično odrezal Igor Nardin, ob njem pa nista niti najmanj zaostajala Uroš Lipovec in David Kiselič. Davidov krik je bil močnejši kot kadarkoli prej, medtem ko je Uroš tolkel basovske frekvence tako močno in suvereno, da so se tla tresla do pekla in še dlje. Dodaten bonus si zasluži ''menih'', ki je igral na flavto in citiral pasaže med komadi, in sicer je to Gašper Selko, ki je z Noctiferio sodeloval pri Transnaturi.

Po odigrani plati pa so možje še bolj navdušili s prihodom Arthurja Felicijana, ki danes vodi odlične Dekadent (oglejte si jih letos na Metaldays!) in ki je svoj pečat pustil v Noctiferijini preteklosti kot vokalist/kitarist na plati Per Aspera. In prav temu albumu so se poklonili s komadi Grief To Master, Err To Hell, Aught Against Thee ter seveda kultnim hitom Fond Of Lies. Fuck, škoda ker niso odigrali še te plate v celoti!!!

Odigrali pa so tudi priredbi Where Dead Angels Lie od Dissection ter Baphomet's Throne od Samael. Prav pogrešal pa sem še odlično priredbo Territory od Sepulture, grem pa stavit, da bi bilo odlično, če bi igrali še God Of Emptiness od Morbid Angel, hehe.

Vse skupaj se je zaključilo fantastično, kot se je začelo. Možje so pokukali v preteklost in to storili z odliko, pohvalno pa je predvsem to, da je šlo za enkratni izlet. Noctiferia so vseeno sinonim za nenehni razvoj in premikanje naprej, tako da res ne bi bilo prav, če bi bend zavoljo česarkoli začel živeti v preteklosti. Noctiferia je tako dala vpogled v začetke, zdaj pa njena ladja pluje spet naprej v mračne in neraziskane vode …

twitter facebook