recenzije

Lock Up

Demonization

Black Reaper

Blood Moon Rising

Lintver

Distorted Perception

Clandestine Blaze

City of Slaughter

All Strings Detached

There's Something Painful About The Pearls

Beyond the Dark Forest

Ealde

Novembers Doom

Hamartia

Warbringer

Woe To The Vanquished

Helheim

landawarijaR

Skálmöld

Vögguvísur Yggdrasils

Wolfheart

Tyhjyys

Nightbringer

Terra Damnata

Death Worship

Extermination Mass

Mastodon

Emperor of Sand

Eruption

Cloaks Of Oblivion

REZN

Let It Burn

Amorphis

An Evening with Friends at Huvila

Znich

Slova Ziamli (EP)

banner
banner

reportaža

5. 2. 2017  Reportaža: Čop in Simona, vse najboljše za 15. rojstni dan!  (21. 1. 2017, Orto Bar Ljubljana)
Tale petnajstletnica v Ortu je tudi bila točno to - presek tega, kar se pri nas dogaja, v živo in na živo.

Založba On Parole praznuje 15 let delovanja; pri večini metalskih založb bi to pomenilo kopico izdaj v neki posebni niši, se pravi goro black, death ali thrash metala, da tu ne omenjam kakih res bizarnih podzvrsti. On Parole pa je vedno ponujal poln pregled spektra metal glasbe, kot dejanski odraz tega, kar se je preigravalo na odrih Slovenije in sosednih držav. In tale petnajstletnica v Ortu je tudi bila točno to - presek tega, kar se pri nas dogaja, v živo in na živo.

Ravno tako na živo so začeli gorenjski veterani ekstremnega dooma, Brutart. Kot že nadvse primerno ime banda pove, je njihova glasba brutalna in precej zahtevna, kar pa ji nikakor ne odvzame kakovosti. Na odru sicer delujejo malce statično, a so s svojim premišljenim, težkim melosom vsekakor pričarali sproščen, skuliran začetek večera. Solidna skupina, ki vzame najboljše od starih Paradise Lost in to predstavi na svoj način.

Sledilo je tisočtonsko kladivo primorcev Hellcrawler, ki so s svojim ultra-hitrim, no bullshit nastopom tako rekoč zravnali Ortića. Energična skupina je na odru sproščena, ne gre povedati drugače, kot da so v svojem elementu. Hellcrawler nenehno poganja natančna, tehnično dovršena punkovska baterija in duša primorske karizme. Death metal odfuk, ki bi gotovo še bolj vžgal, če bi band bil zasluženo uvrščen kasneje v vrstnem redu nastopajočih. Kljub temu, da je bilo vse skupaj prenaglas, se mi je zdelo, da se je njihov zvok v živo malce sčistil v primerjavi s preteklimi nastopi. Tistega značilnega HM2-brenčanja sem opazil nekoliko manj, kar me sploh ni motilo. Lekcija ena, kako zveneti kot švedski death metal: rifi. Hellcrawler jih imajo in si jih upajo pokazat tudi v živo.

Naslednji so bili Sarcasm, ki so predstavljali zvokovno najmočnejši band večera. Takoj ob vstopu v dvorano ni nič zvenelo prenaglas, kdor je želel, je slišal vsak inštrument do potankosti. To je najbolj prišlo do odraza pri dvojnih kitarah gorenjskih thrasherjev, ki sta kristalno čisto prepletali ritmične riffe s spevnimi heavymetalskimi temami in solažami, ki so me tokrat navdušile, čeprav nikoli nisem bil velik fan in poznavalec plošč Sarcasm. Kljub dobri ozvočitvi pa vokal ni bil par kitarama, saj je novi pevec Grega Čadež prevečkrat kiksnil tudi pri ključnih momentih kitarsko sicer res dovršenega nastopa.

Če torej Sarcasm v zasnovi studijsko zame niso pravi band, so me navdušili v živo odštevši vokal. Pri Srd pa gre za skupino, ki mi je žanrsko nekako pisana na kožo, pa čeprav studijskega izdelka z njihovim imenom še nisem držal v roki, saj so v petek ravno izdali svoj prvenec Smrti sel. Ob prvih tonih pa se na žalost nisem mogel vživeti v nastop, saj sta kitari bili povsem razglašeni, kar je pri kitarskih linijah, ki so precej dolge in dokaj v duhu klasičnega black metala, še toliko bolj opazno. Svetli točki sta bili močen vokal in točno ter z jajci odbobnan koncert, kitara se je proti koncu odtenčno izboljšala po uglasitvi, a je eden izmed kitaristov izklopil distorzijo in nastop do konca odbrenkal s čistim zvokom.

V pravem duhu raznolikosti kataloga založbe On Parole so sledili še Tomcat, ki so žanrsko predstavljali preobrat za 180 stopinj, kar pozdravljam pri vsakem koncertu. Če bi hotel cel večer poslušati samo death metal, bi pač ostal doma in cel večer nepretrgano poslušal samo death metal, zato proti žanrski raznolikosti in popestritvi programa nimam čisto nič proti. Tomcat so svojo novo ploščo Something's Coming on Wrong v živo predstavili kar z backup vokalom in klaviaturami, česar od klubskega benda v živo še nisem videl – kul, da je kaj takega uspelo organizacijsko. Skupina svoj radijski hard rock igra OK, ni pa nastop ravno dvignil srčnega utripa.

Po prihodu domov in večih urah poslušanja najrazličnejše glasbe sem dejansko imel občutek, da sem na tem koncertu dobil pregled različnih oblik trših zvokov v Sloveniji. Četudi je ponekod pri nastopih zaškripalo, sem vseeno odšel z občutkom, da se najdejo ljudje, ki so predani glasbi in igranju svojih glasbil, kar je vsekakor dober občutek – glede na veliko število obiskovalcev pa gotovo nisem bil edini.

Tegla dodaja - ves info o založbi On Parole Productions pa dobite tukaj.

Photos by: Hana Slapar

twitter facebook