recenzije

Haspyd

Перехрестя двох вітрів

Liturgy

Origin Of Alimonies

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

banner
banner

reportaža

9. 11. 2011  Otrpli vratovi namesto zlomljenih  (2. 11. 2011, Cvetličarna Ljubljana)
Vratovi so ostali nezlomljeni, tisti, ki pa je prišel zaradi Dark Tranquillity, pa je imel vrat zgolj otrpel.

Turneja Neckbreaker's Ball je bila sprva osnovana, da na kup nabere skupine, ki so več ali manj v death, thrash metalu ter tudi metalcoru. Skratka, šlo naj bi za kombinacijo bendov, ki bi nam vratove tako izmučili, da se ne bi mogli cel teden obrniti. Tako nekako je bilo leta 2009, ko so skupaj igrali Arsis, Scar Symmetry, Behemoth in DevilDriver. Sprva bi rekel, da gre za čudno kombinacijo, ampak po videnem letošnjem Neckbreaker's Ballu, lahko edino rečem, da ga je Rock the Nation pošteno posral, ko je med lomilce vratov dodal skupine, ki so prej preigravali po raznih Heidenfestih in Paganfestih. Prišlo je do abominacij in neskladij s pričakovanji tega festivala. Naj skušam razložiti skozi nastopajoče, zaradi katerih bi lahko postal kronični alkoholik, ker je bila zanimiva edino pijača na šanku.

Pri prvih nastopajočih se niti ni tako grozno zataknilo. Gre za finske melodične death metalce Omnium Gatherum, ki so začeli že pred šesto uro in se ni nihče kaj dosti brigal za njih. Bend spominja precej na Insomnium, s tem da Omnium Gatherum ne dajo toliko na atmosfero, temveč bolj kitarsko tehničnost. Ne rečem, da so bile kitare slabe, obratno. Kitarista sta bila zelo uigrana in sta pokazala kar nekaj spretnosti pri solažah. Tu je največji problem predstavljal pevec, ki bi moral spodbujati publiko, ampak pri njemu je delovalo, da čimprej opravi svoj nastop in gre dalje pit, ker je njegov vokal deloval precej prepito.

Po Omnium Gatherum so na oder stopili švicarski GurD, nadomestilo odpovedanih Death Angel. Skupina je po kvaliteti daleč od Death Angel, a vseeno so predstavljali svetlo točko te turneje. GurD so v dobre pol ure pičili soliden groove/thrash, ki jih je odlikoval dvojni vokalni napad ter udarna ritem sekcija. GurD so napram Omnium Gatherum pokazali, kaj je energični nastop in kaj narediti, da bo vsaj delež publike začel migat. GurD gre tu le pohvala, da spravili nekaj publike v gibanje.

Naslednja je na oder stopila že nekajkrat videna skupina Varg, pri kateri se je nabralo kar nekaj obiskovalcev, ki je bend podprlo. Varg so obiskovalce oklicali za volkove in ti volkovi so moshali ter izvajali še kakšne druge norosti, ki so predvsem značilne na hardcore koncertih. Verjetno se sami Varg ne zavedajo, da s klišejskimi black metalskimi prijemi, ki nimajo neke posebne udarnosti ali groova, niso primerni za wall of death ali circle pit. Le kaj bi Biohazard porekli, ko bi videli kvazi pobarvane bojevnike z monotonimi kitarami, ki zahtevajo od ljudi dobro prijateljsko nasilno zabavo. Tu nekaj res ne štima.

Danski power metalci Mercenary, ki vpletajo elemente melodičnega death metala, niso dobili še pravega odziva. Po tem, ko je basist René Pedersen prevzel mesto vokalista, je Mercenary podpora padla. Zadnji album Metamorphosis, ki ga je skupina pridno promovirala tudi na tokratnem koncertu, je dobil zelo dobre odzive. Tudi René na njem deluje kot odličen vokalist, a v živo se pokaže malce drugačna slika. Že marca na koncertu Power of Metal je škripalo pri visokih vokalih, zato jih je nadomeščal s kričanjem. Skupina je sicer uigrana, večjih napak ni bilo slišati, a vokal še vedno ni prišel do tiste stopnje, da bi bili lahko zadovoljni.

V polurni pavzi se je dvorana dokaj napolnila. Zgornji del dvorane je bil sicer zaprt, a videlo se je, da je veliko publike prišlo gledat prav švicarske folk metalce Eluveitie. Švicarski oktet je za večino naredil pravi žur, za nekatere pa dal še dodaten razlog za pitje alkohola. Osnova Eluveitie, če tu upoštevam le kitare, boben in kričeč vokal, ni napačna. Kitaristi so veliko povzeli po thrash/death metalu z dobro mero melodike. Glavni problem tu predstavlja frulica, glasbilo hurdy gurdy, mandolina ter violina, ki sicer  predstavlja najmanjši problem, vendar vsa ta »pastirska« glasbila na kupu ustvarjajo zvočno kuliso, ki deluje, kot da je vse skupaj nametano po nepotrebnem. S slabim zvokom izpade vse skupaj kot razštelani Agropop na distorziji. Hja, malo distorzije in malo na poskok je daleč od tega, da bi jih lahko opredelili za metal. Tu edino cenim, da lahko skupina živi od glasbe, ki spada bolj na gasilske veselice kot pa metal koncerte.

Kot zadnji so ostali še Dark Tranquillity (foto: Anja Ivanovič), ki so v Sloveniji skorajda vsako leto. Po svoje smo jih naveličani, po drugi strani pa se ji rado zopet pogleda, ker so uigrani, energični ter pozitivni kljub temačnimi besedilom. Dark Tranquillity so na tej turneji zaključevali s promocijo zadnjega albuma We Are The Void, ki so ga letos ponovno izdali z mnogimi dodatki. Da turneja ne bi bila preveč podobna prejšnji, so spremenili izbor skladb in s tem na hladnem pustili tiste, ki bi si želeli slišati kaj starejšega od albuma Mind's I. Seveda so bile odigrane priznane skladbe, kot so Terminus, Lost to Apathy, Wonders at Your Feet ter Final Resistance. A nekako potrebe oboževalcev niso bili zadovoljene, ker je bil zvok porazen. Glasbila je bilo treba z veliko muko razločevati. Ok, slišali smo kakšno zanimivost, kot je skladba Sun Fired Blanks z albumu Projector, vendar skladba Mundane and the Magic ni imela veliko smisla zaradi ženskega vokala na matrici. Celoten nastop DT je bil soliden, vendar še vedno daleč napram prejšnjim, še posebej tistemu, ko so v Gali hali nastopili v sklopu praznovanja 20 let delovanja.

Vratovi so ostali nezlomljeni, tisti, ki pa je prišel zaradi Dark Tranquillity, pa je imel vrat zgolj otrpel. Upam, da se bo v tem času Rock the Nation spametoval in začel ločevati folk bende od thrash in death metal skupin.

 

Avtor:
twitter facebook