recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

19. 6. 2011  Novi rock ''užitki''  (11. 6. 2011, Nickelsdorf Avstrija)
Festival nas razen parih dobro ozvočenih skupin ni prepričal in bomo prihodnja leta raje poiskali kakšne druge destinacije.

Tekst: Jure Jurca

Kdo bi si mislil, da se tako vesela reč, kot je obisk veselega vznemirljivega festivala, lahko konča tako grozovito. Še posebej sem se zamislil, ko sem na dan prihoda domov s festivala Nova Rock 2011 na večernih poročilih slišal novico o prometni nesreči, ki se je zgodila slabo uro pred odhodom našega tabora iz prizorišča. Iskreno sožalje vsem, ki ste poznali tega mladega dekliča! Pa odmislimo neprijetni dogodek in se posvetimo denarja cuzajočemu festivalu. Moram reči, da me ne moti toliko, če organizator opraviči drage cene s konkretnim izborom nastopajočih. Vsaj sam vedno iz tega razloga obiščem festival. V tem primeru so me prepričali že ob prvem pogledu na line-up.

Pot proti Nickelsdorfu se je pričela v zgodnjih popoldanskih urah s prihodom v poznih večernih. Seveda smo naleteli na gnečo, ki je peljala do gromozanskega parkirišča brez konca in kraja. Po dolgem dnevu komaj čakaš mrzel osvežujoči napitek, ki te čaka ob postavitvi šotora. Žal je bil v dani situaciji ta trenutek še zelo daleč. Od parkiranega avtomobila do lastnega prostora pod svobodnim soncem je še zelo zelo zelo dolg sprehod z vso navlako, ki si se jo odločil prinesti s sabo. A vendarle, dočakali smo postavljen šotor. Prvič. Malo kasneje so varnostniki ukazali, da prestavimo svoje stvari (ponovno postavljen šotor, drugič). Očitno za prispele zanamce, ki so mirno uživali svoje težko pričakovano mesto. Na tem mestu smo ugotovili, da ima festival kar nekaj dvojnih meril. Od WC-jev, do plastičnih kozarcev in gorilnikov pa vse do kave. Pustimo te malenkosti, saj so stvar nepredvidljive narave festivala. Pa čeprav tako velikega in "uglednega". Za vse, ki niste utegnili prebrati med vrsticami, vam še enkrat na kratko razložim: prihod na festival je bil vse prej kot prijeten.

 

1. DAN

Ta dan smo si na treh odrih ogledali naslednje skupine: TURISAS, GUANO APES, HAMMERFALL, THE DARKNESS in LINKIN PARK.

Pa začnimo na začetku: želja po pivu in raziskovanju teritorija nas je pripeljala do nastopa energičnih Fincev, Turisas. Žal je bilo bolj malo slišati, saj je veter panonske nižine onemogočal vsaj približno poslušljiv koncert. Med poslušanjem so se nam oči spočile na simpatični harmonikašici, ki je bila del energičnega nastopa.

V upanju na boljši zvok smo se odpravili do drugega odra. Guano Apes so skupina, ki se po nekaj letnem oddihu ponovno vrača na koncertne odre. Z velikim pričakovanjem smo čakali na nastop ob pogledu na morbidno, neokusno in neprimerno odrsko scenografijo. Band je nastopil z dobrim zvokom. Slišali smo nekaj znanih komadov, ki jih poznam zgolj po melodiji, preden smo se odločili oditi na drugi oder, saj je bil nastop (Nemcev in pevke hrvaških korenin) zelo dolgočasen. Velik oder je očitno še neznanka temu bandu. Ob odhajanju smo v daljavi še slišali njihova famozna hita, Big In Japan in Open Your Eyes.

Prebili smo se na rdeč oder, kjer so še vedno ponosno žagali Hammerfall. Vsakič, ko vidim njihov nastop ,začutim pravo vibracijo heavy metala. In tudi tu me niso razočarali. Skupina je izžarevala heavy energijo, katero je publika vztrajno vračala. Izvrsten nastop, poln skakanja in energije. Neverjeten zvok kitar in vokala me je prepričal. Slišali smo tako nove kot stare komade, zaokrožene v odlični repertoar. Žal je koncert vse prehitro minil.

Spet obisk WC-jev in poceni piva in prišel je čas, ko smo si morali napudrati nos (dobesedno), saj so se v ozadju pripravljali težko pričakovani The Darkness. Ob pogledu na oder sem imel občutek, kot da gledam novoletno jelko. Ko so se prikazali še člani skupine, je jelka dobila svoje svetleče bunkice. Tako dober band si ne zasluži tako slabega zvoka. Zgleda, da se je tonski mojster strinjal z mano in popravil zvočno sliko nekje do tretje pesmi – Get Your Hands Off My Woman. Enostavno bombastičen nastop. Band se ne boji velikega odra in to so nam tudi dokazali z neprestanim skakanjem iz ene strani na drugo. Na žalost tehnični mojstri niso znali odpraviti problemov glavne kitare,kar je malenkost zagrenilo nastop glamerjev. A vseeno, izvrstna predstava z neverjetnim »u nulo« vokalom. Bili smo deležni še nekaj dekorativnih efektov, ki so definitivno naredili dogodek nepozaben. The Darkness: WELCOME BACK! Dal bi jim čisto desetko, če ne bi bilo tehničnih motenj.

Če smo na rdečem odru uspeli priti tako blizu, da smo lahko Justina (pevca skupine The Darkness) skoraj pocukali za brke (v stilu Johnya Deepa), nismo na Linkin Park videli niti Chesterjevih novih uhanov. Ni kaj veliko povedati o nastopu skupine. Igrali so popoln izbor pesmi s popolnim zvokom. Linkin Park so bili ta večer avstrijski favoriti. Nič čudnega, saj MTV pridno dela na tem. Pa se zamislim: zakaj pa ne? Saj so izvrsten band. Ampak proti nastopu skupine The Darkness (skoraj istočasno odvijala na drugem odru) bi lahko rekli, da nimajo za 5 dag zenfa. A povprečnemu avstrijskemu emotu ni do dobrega starega rocka.

 

2. DAN

Menu dneva: BLACK STONE CHERRY, CAVALERA CONSPIRACY, DANZIG, KORN, VOLBEAT.

Nisem vedel, da mi je všeč "desert rock". Ta misel me je spremljala ob poslušanju zanimivega banda, Black Stone Cherry. Neverjetno nizek in rezek zven kitar in basa je ustvaril presenetljivo razločen zvok. Ni kaj, dobra (beri: draga) kitara in dober (beri: drag) ojačevalnik se splačata. Super nastop z nekaj malega tehničnih težav za pevca, kateremu se ni opazilo na glasu, da bi ga kaj motilo. Tudi ob incidentu, ko mu je kitarist nedovoljeno stopil pred obličje. »Kako mora bit tako nesramen«, si je mislil vokalist in ga zelo na glas (publika je slišala) spodil proč. Zadeva je izpadla celo zabavno. Še reč, ki jo velja omeniti je zelo cool – logo skupine, ki je visel na odru. Odličen koncert! Še se vidimo.

Sledila sta drag prigrizek in hladna pijača. Slednja je bila zelo zaželjena dobrina, saj sonce ni počivalo niti za trenutek. Odpeketali smo nazaj pred modri oder, kjer so že na polno nažigali družinski band Cavalera Conspiracy. Težko objektivno komentiram band, ki mi niti malo ni všeč. So redki komadi, ki mi pritegnejo pozornost, a vseeno bi rekel, da nisem oboževalec. Bil je thrash metal, kot je treba. Z vsemi mosh-piti, slemanji itd. Max nas je počastil še z dvema klasikama: Refuse Resist in pa Roots Bloody Roots. 

Sledili so heavy-gothic-satanistic metal ritmi skupine Danzig. Na oder so stopili z udarnim zvokom, kitare so bile našpičene, kot smo vajeni pri Judas Priest albumu Painkiler. Na žalost, skupina ni imela celovitega zvoka in tudi vokalist ni našel pravega prostora v sliki (kot kokoši v kokošnjaku). Ker smo nestrpno pričakovali naslednje skupine, smo oder zapustili in privoščili svojim nogam ter ušesom malo počitka.

Naslednji band, ki ni moj ''cup of šnopc'', so bili ameriški nu-metalci Korn. Za razliko od ostalih skupin, je tokrat vse funkcioniralo do potankosti. Razgiban vokal pevca je bil zelo dobro ozvočen in se je slišalo tako nizek growl kot falzetno petje. Na tem odru so opravičili svoje ime in celo presenetili zahtevnejšega poslušalca, kot sem jaz. Edina stvar, ki me je zbodla, je bil 'Siddhartovsko' našemljen kitarist. Odigrali so vse svoje hite in nas počastili z venčkom ''top of the tops'', s čimer so zaobjeli svojo celotno zgodovino delovanja. Izvrsten nastop, izvrsten žur, vidimo se še kdaj …

Vlakec nas je pripeljal do zadnjega banda tega večera, in sicer do danskih prvakov, Volbeat. V upanju, da si bom popravil okus (nazadnje sem jih videl v Zagrebu pred Metallico), sem se rinil čim bližje odru, da v celoti zaužijem vse, kar imajo za ponuditi. Ups, ponovno so me nekoliko razočarali. Tako, kot so imeli Korn perfekten zvok kitar, so imeli Volbeat obupnega. Torej, ponujeno nam je bilo zelo nepremično (beri: stal je pri miru skorajda ves koncert) in odlično petje frontmana ter energično in živahno gibanje kitaristov s slabim zvokom. Slišal sem favorite in pretirano zahvaljevanje publiki s strani pevca v smislu ''You're the best, we love you'', ''You're the best, we love you'', ''You're the best, we love you'' … med vsakim komadom. Kočna ocena 7/10.

 

3. DAN

In še za sladico: IN FLAMES, MOTORHEAD, IRON MAIDEN, SYSTEM OF A DOWN.

Wooohooo, končno najbolj pričakovani dan celega festivala. Na dopoldanskemu skrivanju pod edino senco aka arafatom, smo si nabirali energijo za zadnjih 5 super bandov. Ko smo se končno opremili z oblačili (čez dan je bilo 32˚C, ko je padlo sonce, pa 14˚C; zgleda, da je to značilno za panonsko nižino) smo se odpravili proti odru. Na poti smo si privoščili še prigrizek (dobesedno!) za 5€  (z dodatkom mesa – 6€) v ambientu nepozabnega smetišča in delavcev, ki ne vejo, kaj so to rokavice.

Brž smo pohiteli na In Flames, da si ponovno popravimo slabe vtise iz Gospodarskega razstavišča nekaj let nazaj. Na popravilo vtisov smo čakali zelo dolgo, zamujali so kar pol ure. Kasneje oziroma po prvem riffu smo ugotovili, da ni bila njihova krivda. Zakaj? Ker smo po prvem udarcu kitare imeli prve dve pesmi samo sliko brez zvoka. Začudeni, na novo postriženi frontman Anders je medtem še vedno veselo skakal po odru ter dajal vse iz sebe. Tehnikom je postalo jasno, da je potrebno nekaj ukreniti in dobili smo nazaj približek zvoka. Vsaka skupina je imela 65 minut časa, da se čim boljše predstavi. In Flames so ga zaradi tehničnih napak imeli samo 30 minut (s podaljški). Mislim, da bo potreben ponoven ogled banda v Kinu Šiška.

Ker sem si kupil majco, na kateri ponosno piše Mötorhead , sem komaj čakal, da slišim Lemmya reči: ''We're Mötorhead and we play rock 'n' roll''. Kiks, kiks. Na žalost sem slišal samo ''khhhhhkhhhhkhhhhhh and we play khhhhhkhhhh''. Tehnične težave so tokrat povzročile odhod legendarnih starcev z odra po tretjem komadu. Z velikimi vprašaji nad našimi glavami, so se po 15 minutah vrnili, vendar nas nič ni moglo več navdušiti. Šele nekje pri zadku nastopa smo slišali, kot se spodobi, njihov super hit, Ace Of Spades. Odigrali so nam še Over The Top in ravnodušno smo se odpravili na dozo hladnega piva.

S stisnjenimi pestmi smo upali, da nam vsaj nastop mogotcev Iron Maiden ne bo pokvaril celotnega večera. Stari devičniki so ga žagali, kot je treba. Dokazali so se tako s scenografijo (mini Eddy, maxi Eddy, vsako pesem menjajoča ozadja, star wars konstrukcija …), zvokom (preprosto idealno ujemanje vseh inštrumentov) in nastopom. Bruceu lahko zavidamo njegovih vitalnih skoraj 53 let, saj se je po odru plazil in skakal kot kakšen mladoletnik. Da ne omenimo njegovo izvrstno petje. Končno en nastop heavy metala, ki nas ni razočaral. Slišali smo veliko novega materiala ter starih klasik, kot so Iron Maiden, Running Free, 2 Minutes to Midnight, Fear Of The Dark, Blood Brothers … Njihov nastop je trajal celo več kot 2 uri (beri: 45 minut več kot koncert v Ljubljani).

Sumili smo, da bo na naslednjem bendu veliko obiskovalcev, zato smo z zelo hitrim tempom naskočili drugi oder. Verjetno razsaja v Avstriji neka čudna bolezen, saj je večina ljudi v utesnjeni množici sedela na tleh. Kar je nam, novim prišlekom, otežilo gibanje. Bela zavesa je prekrila oder in na njej se je izpisalo ime System Of A Down. Pustili so nas čakati še nekaj minut, nakar se je zavesa spustila in oder so zavzeli armenski glasbeniki. Presenečenje koncerta je bil relativno tih zvok, saj jih je pojoča publika na trenutke preglasila. Serj (pevec) se je na odru prikazal v poletno beli srajčki in še vedno izgledal zelo tr00 in metalsko. Kaj več o tem koncertu niti ne morem povedati, ker mi je preprosto jemalo sapo ob zvoku in dobrem izboru komadov. Pokazali so nam vse največje hite … Med komadi smo slišali celo priredbo Dire Straitsov, Sultans Of Swing. Lahko vam samo rečem, če imate možnost si jih ogledati in so vam vsaj nekoliko všeč, vam ne bo žal.

S tem koncertom in nekaj ognjemeta se je festival zaključil in raja se je začela premikati proti šotorišču. Če odštejemo krajo stolov in piva, bi bil to lahko idealen zaključek festivala.    

Festival nas razen parih dobro ozvočenih skupin ni prepričal in bomo prihodnja leta raje poiskali kakšne druge destinacije. Za konec bi vam rad samo postavil nekaj vprašanj:

  • Zakaj dati glavni vhod najdlje možno od parkirišča oziroma popolnoma na drugo stran prizorišča?
  • Zakaj tvoj plastičen kozarec ni enak njihovemu?
  • Zakaj nabirati smeti, če ti povrnejo kavcijo tudi brez napolnjene vrečke?
  • Zakaj je kava z mlekom dražja kot ledena kava (za 60 centov)?
  • Ali se je že kdo smrtno poškodoval zaradi uporabe mini gorilnika v šotorišču?
  • In kaj za vraga je [cugabe]?
Avtor:
twitter facebook