recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

27. 6. 2011  Norenje anoreksičnega Mićota  (22. 6. 2011, Gala Hala Metelkova Ljubljana)
Vedoč, da nas čakajo zjutraj bolečine v vratu, stagediverje tudi v sklepih, je koncert več kot le uspel

Trend metalcora in deathcora še ni upadel. Resda se s strani starejših metalcev to kaj dosti ne odobrava, ampak raznolikost neke scene je kvečjemu lahko le pozitivna. Gre sicer za drugačen stil oblačenja; ni usnjenih jaken, nekih visokih superg, vendar so oprijete hlače, ampak bolj kot ne prevladuje nekakšen skejterski stil. Koga briga pravzaprav, ker je glasba na prvem mestu. Ampak dejstvo le je, da je na takšnih koncertih večja ženska publika v primerjavi z ostalimi metal koncerti. Da ne govorim, kako prikladno je to za napast si oči. Pravi udarec za pravi metal, ha?

Med nastopajočimi imeni so zveneli After the Burial, Bleed from Within in Suicide Silence. Sprva so bili napovedani celo pionirji deathcora All Shall Perish, ampak so žal odpadli, kar je verjetno rezultiralo v manjšem obisku, ki pa vseeno ni bil slab. Gala hala je bila za tako ekstremni koncert po mojem mnenju najbolj nabita, kar se tiče leta 2011.

Namenimo besedo prvim nastopajočim After the Burial, ki so tako zarohneli s svojim osemstrunskimi kitarami, da so se mi temelji dvorane začeli smiliti. ATB ni bil bend za ogrevanje, temveč se je že hitro začelo moshanje in tisti ''balet/umetnostno drsanje'' ples. V 40-ih minutah so ATB preznojili dvorano in vse obiskovalce. Na srečo je bilo pivo za šankom ves čas mrzlo. ATB so dokazali, da ni ves deathcore enak, ko pride do breakdowna. Prišlo je do kompleksnosti, tiste kompleksnosti, ki jo pripisujemo Meshuggah in prav fascinantno je, kako ob teh neparnih ritmih stvar zveni tako udarno. Na srečo so to udarnost fantje omehčali z melodičnimi vložki, dvoglasji. Kitarista sta pokazala ogromno nadrkanega soliranja, ampak tako pač je pri mnogih današnjih tehničnih bendih.

Bombardiranje Gale se je nadaljevalo s škotskimi Bleed from Within, ki so lansko leto igrali v Channel Zero. Resda je bil tisti nastop soliden, a BFW so se vsekakor popravili. Vidi se kilometrina, uigranost skupine je bila več kot na nivoju. Napram After the Burial so bili Škoti seveda udarni, a ne tako kompleksni. Publika jih je pozdravila s stalnim moshanjem. Sama glasba je spominjala na mnoge ameriške metalcore skupine, ki poudarja vrline švedske gothenburške scene, kar je malce klišejsko, a še vedno sprejemljivo. Plus točko si zaslužijo breakdowni, ki lepo stečejo brez pretiranih ustavljanj. Konec seta s skladbo The Healing, ki je ena izmed najbolj cenjenih skladb, je v norenje prisilil še preostali del ''mrzle'' publike.

Sledilo je pol ure pavze za pivo in čik ter ohladitev od neznosne vročine v Gali. Pri Suicide Silence (foto: blogspot Archives Of Human Kind) se je dvorana nabila skoraj do zadnje luknje (hehehe, napisal si ''luknje'' – op. ur.). Na oder je naposled stopil kalifornijski kvintet, kjer je izstopal potetovirani in anoreksično suh pevec Mitch Lucker (Mićo), ki je imel na odru še dodatno stopnico, da je lahko z večje višine gledal na publiko in kričal nanjo vsepovprek. Mičo je vokalno bil v dobri formi, resda si je veliko pomagal z zapiranjem mikrofona, ampak to je bilo bolj za kruleči vokal, medtem ko so kriki bili odlični. SS so od prej utrujene zbudili s skladbo Wake Up in začelo se je razmetavanje vse naokoli. Kljub vročini je bilo vredno ostati do konca koncerta. Prvič, ker je skupina predstavila dve novi skladbi. Drugič pa zaradi vseh tistih poznanih hitov, kot so Wake Up, Answered, Disengage ter No Pity for a Coward, pri katerem je bilo prisotno spremljanje refrena s: ''Seconds from the end, What is gonna be, Pull the Trigger, Bitch!''. Seveda ne morem mimo breakdownov. Pri SS so namreč izstopajoč člen, včasih tako počasni, da zvenijo doomersko. Mićo se je po dobri uri na žalost poslovil, a nad slovensko publiko je bil več kot navdušen in upa, da se bo kmalu vrnil.

Vedoč, da nas čakajo zjutraj bolečine v vratu, stagediverje tudi v sklepih, je koncert več kot le uspel. Tudi jaz upam, da se Mićo kmalu vrne, in to na večji oder, ker je njegov ples oz. čupanje izjemno. Afterparty se je nadaljeval do jutranjih ur, Mićo je bil prijetno pijan in ga je bilo že težko spraviti na bus. Ah, kako se vsi zaljubijo v našo malo državico.

Posnetke iz koncerta pa lahko vidite tudi na naši Profanity TV. Kliknite recimo sem.

Avtor:
twitter facebook