recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

8. 6. 2011  Neskončna kataklizma  (20. 5. 2011, Gala Hala Metelkova Ljubljana)
Kanadski hyperblasterji Kataklysm so pri nas že stari znanci. K nam zahajajo bolj redno kot Korpiklaani, Amon Amarth in Eluveitie.

Po eni strani smo jih že krepko naveličani, po drugi strani pa si jih radi znova ogledamo, ker Kataklysm vedno naredijo pravi death metal žur in to ob odličnem zvoku. Podporne skupine tokrat niso bile centrirane na metalcore žanr, temveč bolj v death metal, ampak je žal šlo za dokaj neustrezen izbor. Včasih bi si obiskovalec res zaželel, da bi vsaj eno skupino odstranili in dali glavni skupini nekaj minut več programa.

Prva neustrezna skupina je bila belgijska zasedba Pestifer. Resda smo od Belgijcev slišali marsikaj dobrega, kot sta recimo Aborted ter In-Quest, vendar so bili Pestifer eden tistih tipičnih death metal bendov, ki je ponudil obiskovalcem tisočkrat prežvečene ideje.

Pri drugih nastopajočih se je slika malce obrnila, a obiskovalci so raje stali po principu mrzlih Avstrijcev. Vendar bom Fincem Dead Shape Figure dal plus točko, ker so se kljub slabemu odzivu izkazali kot uigran in energičen bend. Pevec je ves čas skušal zbuditi publiko, med njimi se tudi sprehajal ter nekaterim ponudil pivo, če se približajo odru. Sama glasba je spominjala na zgodnje The Haunted, s tem da so DSF poudarjali kakšno prvino death metala več. Dobre pol ure razgibanega thrash/death metala kaj dosti ljudi žal ni prepričalo. Upam, da bo v prihodnje boljši odziv.

Pri italijanskih death metal skupinah se hitro zatakne. Ali makaronarji ne poznajo pravih skupin ali pa jim je preprosto do tega, da se na hitro nekaj spaca in gre na oder delat reklamo za šampon. Govora je o Karnak, ki so se predstavili že dvakrat poprej v Sloveniji, vendar kakšnega bistvenega napredka ni bilo slišati. Mogoče je skupina bolje uigrana, a njihova glasba je brez duše. Zveni kot zmes naključnih riffov z blastanjem v nedogled.

Ostali so le še Kataklysm, ki so prišli nazaj, kjer so začeli leta 2004. Dvorana je bila prijetno polna, Kataklysm pa so po vseh predvidevanjih udarili z dobrim zvokom ter že s prvo skladbo pokazali uigranost, ki temelji na neskončni kilometrini. Vsekakor so Kanadčani spadali v manjšo dvorano. Atmosfera je bila bolj intimna, možnost komunikacije z občinstvom je bila bolj dostopna. Predvideti se je edino dalo, katere skladbe bodo igrane. Žal se setlista prilagaja le novemu albumu, pa tudi ne vem, čemu takšen poudarek na albumu Serenity in Fire. Le čemu je potrebno vedno slišati As I Slither in Ambassador of Pain? Mogoče bi namesto tega lahko bilo odigrano kaj z albuma Prophecy ali iz česa starejšega. Resda pa je bil celo odigran Years of Enlightment/Decades in Darkness, ki ga poprej ni bilo slišati.

Po drugi strani pa jim tega ni za zameriti. Novejše skladbe so vsekakor bolj udarne, imajo več ''groova'' in so idealne za moshpit in čupanje. Oboje je bilo prisotno čez cel koncert. Po dobri uri so se Kataklysm odločili, da zapustijo prizorišče. Pevec Maurizio je komentiral, da je bilo lepo priti nazaj, kjer so začeli, upajoč, da pridejo kmalu nazaj pogledati zveste oboževalce. Od Kataklysm si bomo zdaj prijetno oddahnili, ker jih ne bo tudi na letošnjem Metalcampu. Vsem, ki ste zamudil tale koncert, vam sporočam, da se ne boste videli na naslednjem DVD-ju, ki bo zelo obsežen in bo govoril o zgodovini skupine ter vseboval veliko koncertov.

Avtor:
twitter facebook