recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

5. 8. 2015  Metaldays 5. dan  (24. 7. 2015, Sotočje Tolmin)
Metal počitnice, po katerih pa smo vsi rabili še dopust. Bilo je lepo in metalci.

5. dan

In kaj je bilo drugače zadnji dan festivala? Pred mali oder so naš zvabili naši Eruption. Skupina je svoj nastop začela celo malce pred napovedano uro, pa je kljub temu že na začetku pod odrom stala kar zavidljiva četica metalcev. Veliko domačega občinstva in nič manj tujega. Že od začetka je bilo jasno, da je to ena izmed slovenskih skupin, ki si res zasluži prostor na odru našega največjega metal festivala. Dober thrash je vidno navduševal tudi tuje obiskovalce. Ne glede na termperature in uro, ko večina metalcev še ni v koncertni formi, je skupina z Bucotom na čelu prikazala dober nastop in z nami delila veliko thrash metal energije. Skupina, ki jo z veseljem pokažemo tudi zunaj meja naše kokoške. (Petra)

Po krajšem predahu smo zopet zasedli vrste malega odra. Tokrat zaradi še enih naših – Dickless Tracy. Zelo osebno mnenje, vendar ne le moje, je, da je bil to eden boljših njihovih nastopov. Cepotov vokal je segel res do notranjih organov, nagovori v izjemni angleščini pa so zabavali zbrane pod odrom. Bobnar se nam je sicer zdel že nekoliko znan, ampak utrujenosti ni bilo zaznati. Tudi sveže meso v obliki Jerneja se je lepo poklopilo z bratskim dvojcem. Zelo dober in navdušujoč nastop! (Petra)

Popoldne mi je v spominu ostala zasedba Chronic Hate iz Italije, ki piči udaren death grind v stilu Benighted in Cripple Bastards. Kljub manjšemu občinstvu so razturali do daske! (Ivan)

Tako sem šele ob devetih stal in čakal na Kataklysm, ki so bili res udarni in dobri, a težko je sprejeti dejstvo, da je ta bend vse bolj metalcore in vse manj death metal, pa tudi sam šov deluje nekako zrežirano in bolj spominja na uro aerobike kot pa koncert. (Ivan)

Suicide Silence. Grozno in slabo. Pri klanju prašiča so dobra posledica vsaj klobase, pri tem prašičjem vokalu pa samo zdraženi bobniči. Je res treba 5x povedati, kateri band ste? Že prvič je bilo dovolj, da se je vtisnilo v spomin, da tega nikoli več ne želim slišati. In nagovori!!! Ko jih vsaj ne bi bilo. Kot da že sam nastop ni bil dovolj grozen, ga je bilo treba spustiti še stopničko nižje z neumnimi in klišejskimi nebulozami. Kljub temu, da je zadnji album naslovljen »You Can't Stop Me«, sem si resnično želela, da bi jih lahko. Poleg Eluveitie nekaj najslabšega na festivalu to leto. No, pred čudovitimi Eluveitie smo si lahko ušesa odpočili pred malim odrom, kjer so nas napadli Toxic Holocaust. Joel Grind, srce in duša skupine, izjemno produktivni avtor glasbe in besedil, tokrat predvsem v vlogi frontmena, je brez odvečnega govorjenja – za razliko od svojega ameriškega kolega prej opisane skupine – priredil dober šov. Vokalno sicer ni bil tako prepričljiv, vendar je bilo očitno, da velika množica pred odrom res uživa. Ena ura kvalitetne glasbe je skoraj popravila slab okus, ki so ga pustili Suicide Silence. Ampak, potem so prišli Eluveitie. To ni metal. Ne glede na vse nemško-jodlarsko-švicarske fene, ki so se gnetli pred velikim odrom. Pač ni. Cviljenje in jokanje vokalistke, mevžasta glasba in še in še. In nič dobrega. Ta skupina je res že izkoristila in presegla svoj abonma na tem festivalu. (Petra)

Na drugem odru so The Black Dahlia Murder izvedli brezhiben, s humorjem in super komadi prepojen nastop, ki je bil mnogo bolj prepričljiv kot tisti na main stageu leta 2012. Pa tudi novi komadi v živo sekajo na pune! (Ivan)

Poljski Behemoth so gotovo imeli zrežiran, a še vedno pristen nastop, saj so ob promociji plošče The Satanist ponudili tudi zelo zanimiv odrski teater, ki je ob ognju, dimu, satanističnih chantih in gorečih križih ponudil še skorajda ritualističen nastop, ki so ga na srečo obeležili komadi, ki jih ne igrajo prav pogosto. Odličen bend za odličen zaključek dogajanja na glavnem odru. K nam se vračajo 14. 2. 2016 z Inquisition, Abbath in Entombed AD. (Ivan)

Festival lahko označimo kot glasbeno uspešen. Profanity ekipa se je zabavala, med skupinami pa se je za vsakega našlo nekaj. Predvsem nam je bilo tokrat resnično naklonjeno vreme in lokacija je še vedno neprekosljiva. Metal počitnice, po katerih pa smo vsi rabili še dopust. Bilo je lepo in metalci.

Reportažo v celoti napisali Gregor Strugar, Petra Jerina, Jernej Rejc in Ivan Cepanec.

Foto: Tina Ahačič (L-R): The Black Dahlia Murder, Behemoth, Dickless Tracy, Eluveitie, Eruption, Kataklysm, Toxic Holocaust

twitter facebook