recenzije

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

Dying Fetus

Wrong One To Fuck With

Neocaesar

11:11

Venom Inc.

Ave

Paradise Lost

Medusa

Več izvajalcev

Split

Integrity

Howling, For The Nightmare Shall Consume

Get The Shot

Infinite Punishment

Eighteen Visions

XVIII

Bloodbound

War of Dragons

Sunterra

Reborn (EP)

Frowning

Extinct

Sinister

Syncretism

Suffocation

... Of The Dark Light

banner
banner

reportaža

7. 9. 2017  Metaldays 2017: Thrashdays  (27. 7. 2017, Tolmin)
Mislim, da ne bom kiksnil mimo, če rečem, da so najboljši ''act'' festivala Metaldays 2017, kar se thrash ali pa celo nasploh tiče, bili kalifornijski Death Angel.

Fotke: Tina Ahačič

Fotke Sober Assault, Evil Invaders, Suicidal Angels, crowd: Simon Pelko

Naslovnica: Simon Pelko

Kar se tiče thrasha, mi je takoj žal, da nisem mogel uzreti nastop slovenskih mladeničev Sober Assault, ki so v zadnjih letih zrasli v pravo live pošast. Ja, SA definitivno zasijejo prav na odru. Po fotografijah in komentarjih sodeč, so Sober Assault nedeljski večer na Newcomer Stageu zdivjali skorajda tako kot ponedeljkova jutranja nevihta. Verjetno se streha odra v ponedeljek ne bi vdala naravi, če jo ne bi oslabila energija osrednjeslovenske peterke. Očitno pa so mladeniči pustili močan vtis na velikoštevilno publiko in organizatorje, saj bodo naslednje leto žgali na Lemmyjevem odru. In to zasluženo!

Grki Suicidal Angels so v ponedeljek zasedli drugi oder in ga spremenili v družbeno-kritični tornado. Bend namreč, kot sem navedel, prihaja iz Grčije, kjer je življenje vse prej kot prijetno. Združite to z dejstvom, da so odraščali na strogi dieti predvsem nemškega thrasha, in zlahka vam ob ogledu njihovega nastopa pade na pamet misel, da mogoče strmimo v bodoče Kreator? Vsekakor so Suicidal Angels bend, ki iz albuma v album (izdali so jih kar nekaj!) postaja prava thrash artilerija. Kar so dokazali tudi na festivalu Metaldays.

Podobni Grkom so v torek bili belgijski Evil Invaders. Če lahko opišem njihov nastop z eno besedo, je to ''tornado''. Res, vrtenje čup, streljanje riffov, nabijanje bobnov in kričanje iz pekla. Odlična konkurenca torkovemu divjemu vremenu, ki žal ni popustilo do srede.

Sredo je thrashersko vžgal italijanski sci-fi thrash trio Vexovoid, ki je popoldne napadel Newcomer Stage. S prijetno komunikacijo in thrashem, ki črpa iz Voivod, Vektor, Obliveon in precej spominja na zgodnje obdobje slovenskih Teleport, so pridobili kar nekaj novih fenov. Osebno so se mi sčasoma zdeli malce monotoni, a veseli me novica, da bodo jeseni prek založbe Punishment 18 izdali studijski dolgometražni prvenec.

Zdaj pa sem v dilemi – na drugem odru so namreč v sredo igrali tako ameriški Warbringer kot španski Crisix. In oba benda sta imela predobra nastopa. In ne vem, kako ju opisati, ne da bi se ponavljal? Rešitev leži v – kronološkem zaporedju. Cheap rešitev, a je vseeno efektivna.

Začnemo s Crisix, ki so igrali prej. Nastop je bil poln energije – vidi se, da so v desetih letih Španci razvili svoj nastop. Udarni komadi, super komunikacija, iskrena energija in smisel za žur. Resda ne gre za party thrash v stilu Municipal Waste ali pa Insanity Alert, a delež zabave ostaja. Izvedli so – kot sami pravijo – football of death. To pomeni, da so razdelili publiko na dva dela in nametali vrsto balonov, katere je publika ob spremljavi iberskega thrash napada zbrcala do amena. Nato pa so – kot so izdali v intervjuju kasneje – naredili še eno, nenačrtovano stvar. Sami so se podali v circle pit in odigrali komad v samem pitu, med ljudmi, na njih. Edini na odru je bil bobnar. Kaj takega še ne … No-ro! Me prav zanima, kako so se izkazali sodržavljani Angelus Apatrida naslednji dan … kurc, frend je slavil rojstni dan, AA pa so pri nas nonstop.

OK, Warbringer so pojedli vse thrash bende festivala Metaldays – do nastopa Death Angel. A tako kot v Orto Baru aprila letos, so Warbringer izvedli ultra nasilen thrash napad. So se pa tokrat osredotočili na to, da bodo odigrali aktualno plato Woe To Vanquished v celoti. Tako kot vedno, je John Keavill porabljal energijo za bruhanje svojih besedil, medtem ko je folk počel vse, kar se od thrash koncerta pričakuje, ne da bi jim mladi ameriški bodoči profesor zgodovine to kakorkoli narekoval. In ja, kot poznavalec prve svetovne vojne, je pomen Soče in okoliških gora (ja, do obisti pozna tudi soško fronto!) ovekovečil v enem od komadov.

Nemški Mynded so v petek na glavnem odru pokazali, da znajo mogočni nemški thrash zgodovini primerno odigrati soliden nastop, poln tako nemškega kot ameriškega thrasha. A vokal je zvenel tako monotono in nezainteresirano. Pizda, tip je zvenel kot Marylin Manson med komadi v ponedeljek. Ga pa štekam, če je razlog bila huda vročina na odru.

Mislim, da ne bom kiksnil mimo, če rečem, da so najboljši ''act'' festivala Metaldays 2017, kar se thrash ali pa celo nasploh tiče, bili kalifornijski Death Angel. Če ste jih kdaj videli, vam je jasno, da je kultna peterka ekvivalent jedrski eksploziji. Mislim, pri Death Angel lahko stojiš pri miru zgolj, če si resno poškodovan, star ali pa debel kot jaz. Jaz sem torej imel izgovor. Drugi pa ga v publiki niso potrebovali. Death Angel so žgali (!!!) dobrih 100 minut, odigrali celo en komad več, ker jim je publika prejebala vse po spisku v moshpitu. Če je kje bilo moč videti, kaj se zgodi, če dasta bend in publika vse od sebe, je to bil zadnji nastop festivala Metaldays 2017, nastop Death Angel. Fuck! Prvič v življenju sem videl tipa, ki je crowd surfal v invalidskem vozičku. Tako veselega obraza še ne! Bend je imel ubijalski repertoar, mogoče je pevec Mark Osegueda govoril malce preveč, a so vsaj govori bili iskreni in učinkoviti. Vr-hun-sko! Vsekakor odličen zaključek festivala.

A ja – Death Angel lahko v Sloveniji uzrete 26. novembra v Kinu Šiška (Ljubljana) skupaj s Testament in Annihilator.

twitter facebook