recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

6. 8. 2013  Metaldays – dan 5: Konec je že tu?!! Neee!  (26. 7. 2013, Tolmin sotočje Soče in Tolminke)
Vse, kar je dobro, prehitro mine.

Tekst: Primož, Ivan, Andrej, Gregor, Nenad

Fotke: Nina Grad @ Rockline.si

Video: Primož Novak @ ProfanityTV

Festival Metaldays se je po vsem, kar smo sklepali še leto dni nazaj, ko so se pojavile različne informacije v medijih, po vsem, kar nas je tlačilo v toku leta s strani države, ekonomije, vremena ipd., je po vsem, kar so napovedovali, da se bo dogajalo in nastopalo … po vsem tem, je 7 dni (vštevši tudi dva warm-up dneva) prehitro minilo. Prehitro.

A tako pozitivnih komentarjev (kljub tudi ogromnim kritikam, ki jih lahko natančno preučite tudi na Paranoidovem forumu) nismo že dolgo brali v zvezi z dogodkom takega kalibra, ki se je zgodil na našem ozemlju.

Medtem so že napovedali Metaldays 2014, ki se bo godil med 20. in 26. 7. 2014 v Tolminu. Potrdili so bojda tudi že 6 bendov, ki pa jih za zdaj še niso razkrili. Tudi vstopnice se že dajo dobiti prek strani www.metaldays.net. Vsekakor pričakujte Profanity ekipo tam tudi naslednje leto.

Zdaj pa – kaj nas je torej zaznamovalo v petek?

Ivan: Veliki oder so zaznamovali slovenski moderni metalci Last Day Here, ki so dan pred tem – ali par dni pred tem? – izdali nov album. Mogoče mi muzika ne sede najbolje, ampak njihov nastop je bil res profesionalen in živ. Tudi Bloodshot Dawn iz Velike Britanije so pustili dober vtis, vsekakor mnogo boljši kot takrat, ko so nastopili v Gala Hali. A little bit of Brittish extreme metal for tea time won't hurt anybody, will it now? Metal Church smo kljub vsem željam izpustili zaradi neštetih intervjujev, ki jih boste lahko brali/gledali v prihajajočih dneh. A kljub peklenski vročini so ameriški kultni metalci poželi veliko pohval s strani še bolj živahne publike.

Andrej: Primordial niso le prinesli zgodb o tegobah irskega naroda, pač pa so jih tudi doživljali, saj so se bledi Kelti urno in pogumno borili proti popoldanski pripeki. Frontman A. Nemtheanga je iz sebe dal vse, bend pa je požel super odziv ob komadih kot so Bloodied and Unbowed ter As Rome Burns.

Primož: Ob devetih zvečer je za mnoge nastopil vrhunec festivala. Prizorišče je bilo napolnjeno za finske mogotce Wintersun, ki so lansko leto končno po osmih letih izdali album Time I, ki bo kmalu dobil nadaljevanje. Iz zvočnikov se je zaslišal uvodnik novega albuma, When Time Fades Away, a Wintersun na oder niso prišli. Namreč, še pred njihovim prihodom je prišlo do izpada elektrike. Ko se je po nekaj minutah elektrika vrnila, so Wintersun le pričeli igrati noviteto z naslovom Sons of Winter and Stars, ki traja dobrih 13 minut, a žal skupini ni uspelo odigrati skladbe do konca, ker je prišlo do ponovnega izpada elektrike. Na srečo oboževalcev je bil to zadnji izpad, a Wintersun so bili primorani igrati približno pol ure manj, od razočaranja pa je nekaj obiskovalcev kar zapustilo prizorišče, ker je preprosto obupalo. Elektrika je prišla seveda nazaj in se – na srečo oboževalcev in na žalost sovražnikov skupine – ni še enkrat izklopila. Skupina je nato odigrala še nekaj skladb s prvenca, s čimer se koncert kaj pretirano dosti ni razlikoval od prejšnjih nastopov na Metalcampih. Wintersun je treba priznati, da so vrhunski glasbeniki, še posebej bobnar je res izjemen. A žal njihove skladbe delujejo brez glave in repa, kot da bi nekaj nametal. Tisto, kar naj bi predstavljajo epsko konotacijo, pa zveni kičasto in izumetničeno. Kakorkoli že, Wintersun niso mogli podaljšati svojega nastopa zaradi izpada elektrike. Na urniku je bil napovedan King Diamond, prestavitev termina pa ni bila možna. (Ivan: Kar se štrom-problemov tiče, je verjetno vsem jasno, da si organizatorji festivala takega kalibra česa takega ne bi smeli privoščiti. A se tudi to zna zgoditi, upamo pa, da  nikoli več).

Nenad: King Diamond so letos bili headlinerji festivala. Zagotovo gre za skupino, ki je že zdavnaj prerastla solo projekt pevca Mercyful Fate.  Njihova kariera traja že skoraj 30 let in na manjše presenečenje so skoraj z vsake plošče igrali vsaj po eno pesem. Nasploh je koncert zaznamovala diverznost pesmi, pri čemer pa koncert ni izgubil kohezije. Ker gre za specifično skupino, k čemu prištejemo še dejstvo, da so igrali zadnji dan festivala, je logično razložljivo dejstvo, da jih je gledala le nekaj tisočglava množica. Kljub temu pa je možno trditi, da so njihovi največji oboževalci uživali in da se njihov število po svetu in pri nas povečuje. Koncert King Diamond ima glede na ostale skupine nasploh še eno dimenzijo. Da se ga primerjati z opero ali pa opereto, medtem ko recimo pri drugih skupinah naletimo le na koncert brez igre. Vse se še potencira, če poznate zgodbe njihovih albumov in pesmi. Če ste to zamudili, vam je lahko bilo resnično žal.

Ivan: Dirty Skunks oder je tudi zadnji dal žgal brezkompromisno. To so recimo dosegli italijanski death metalci Karnak, ki so zveneli kot dobri stari Morbid Angel, žgali pa so ga prav tako. Francoski Svart Crown so bili dobrodošla deathblack popestritev s svojim dinamičnim in razgibanim materialom, v veliko vročino pa so hlad prinesli Otargos s svojo morbidnostjo. Tradicijo uspešnih black metal aktov tega festivala (a la Taake ali Shining) so nadaljevali finski umazanci Tsjuder, ki so bili udarni, brezobzirni in zelo energični. Eden njihovih boljših nastopov, če se mene vpraša.

Andrej: Kultne blackthrasherje Aura Noir smo si za razliko od lanske Metal Manie lahko ogledali v polni postavi, obenem pa so delovali tudi dosti bolj silovito; imeli so namreč odličen zvok in bolj kot ne popolno setlisto, dokler med njihovim nastopom ni izpadla elektrika. Dvakrat. Ta neprofesionalni kiks je bendu na žalost oklestil setlisto, skupina pa je vidno razočarana vseeno uspešno nadaljevala s tolikor časa, kot jim ga je ostalo. Kot plus je tu bobnar Kristian Valbo, ki je med pavzo brez pomisleka nadaljeval z bobnanjem in je postregel z brezhibno odigrano različico Immortal Rites kultnih Morbid Angel.

Ivan: Unleashed so vokalno zveneli kar malce nenavadno, kot da bi Johnny Hedlund bil prehlajen kot pes, ampak hiti a la Before The Creation Of Time, Midvinter Blot, Winterland, Destruction Of The Race Of Men in slično so ob razgibani ritmiki in predvsem močni kitarski podlagi v vikinško klanje pognali vse živo. Zelo dobra izbira termina po tistem, ko so leta 2007 nastopali – tudi na petek! – v največjem soncu.

Andrej: Candlemass izkušnja je gotovo bila zanimiva, vsekakor pa ni parirala tisti na Paranoid Open Air leta 2009. Skupina je kljub temu, da so se njeni člani nekoliko zibali solidno izvajala stare klasike, kjer gre pohvaliti kitarista Lasseja, ki je trdno stal na svojem monitorju in soliral z obilico občutka. Mats Leven je nekatere stvari solidno odpel, druge manj, glede na to, da se je skupina odločila biti zgolj turnejska atrakcija in se studijskim ploščam odpovedati, pa bi se lahko izognili kakega daljšega komada iz zadnjega obdobja, torej po King of the Grey Islands. Koncert je bil dovolj dolg in je brez fanfar nadvse primerno zaključil festival, kar je bilo nadvse prijetno in primerno – če bi vsak festival za zaključek imel Solitude, bi to verjetno osrečilo marsikaterega obiskovalca, ki je že sit bolj pompoznih zaključkov, vzdušje malega odra pa je kot nalašč ustrezalo Dungeons & Dragons tematiki benda.

*********************************************************************************

Tako, s tem zaključujemo 5-delno reportažo festivala Metaldays. Spodaj vam ponujamo še nekaj fotk iz festivala (vse je fotkala Nina Grad iz webzina Rockline.si), obljubljamo pa še kakšno za našo FB-galerijo. Slej ko prej, haha.

Vrstni red fotk (L-D): Pentagram, Samael, Mayhem, Exhumed, Meshuggah, Hypocrisy, Iced Earth, King Diamond

Profanity Team

Avtor:
twitter facebook