recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

27. 5. 2011  Metal večer na Tednu mladih v Kranju  (19. 5. 2011, Rockbar DownTown Kranj)
Vedno se je lepo spet vrniti v Kranj in se prepričati, da je Kranj še vedno ena od metalskih mek Slovenije.

Tokrat je bila destinacija Downtown, pred katerim je potekal metalski koncert v okviru Tedna mladih Kranj. Nastopali so Nature (na sliki; vir: paranoid-zine.com), znani tudi kot Arrogance, Morana in Neurotech, kar pa ni bil prvotni plan. Nastopiti bi morali Nephrolith, a so si po potrditvi Morane premislili, saj se niso strinjali s tem, da bi igrali kot njihova predskupina. Mogoče ne bi prišlo do zapleta, če organizatorji ne bi rangirali nastopajočih skupin. Povrh vsega bo iz te reportaže dobro vidno, da si bendi po kvaliteti niso sledili tudi na odru.

Prvi so na oder stopili Nature, projekt bivšega frontmana Sinbolic. Med drugim so igrali tudi pesmi, ki so jih nekaj leti napisali skupaj s članoma Neurotech in so bile prvotno mišljenje za Sinbolic. Ker je skupina razpadla, se je Aleš Jelovčan očitno odločil, da gre tu za material, ki ne sme ostati pozabljen. Njihov nastop je zaznamoval slab zvok, ne toliko na odru, kot so ga lahko »slišali« v publiki. Pesmi, ki so jih igrali, odlikujeta dovršenost in tehničnost, kar pa ni prišlo do izraza zaradi prej omenjenih razlogov. Pri njihovem materialu je potrebno poudariti, da gre za enega od najbolj obetajočih pri nas. Lahko bi se reklo, da skupina pluje v progresivni smeri metala, ki pa jo občasno precej zmotijo izvlečki iz blacka, ki tu nimajo česa početi. Ne gre le za melodije in strukture, ki se občasno pojavljajo v skladbah, ampak predvsem za Alešev vokal; ta bi bil sicer odličen za black metal skupino zaradi svoje prodornosti, a v takšno skupino žal niti slučajno ne paše. Povrh vsega ima skupina še dva potencialno dobra pevca, ki sta zapela pri priredbah od Death in Anacrusis. Torej, nujna je menjava frontmana, ne le zaradi vokala, ampak tudi zaradi ostalih frontmanskih dejavnosti. V mislih imam precej neposrečene Aleševe govore, s katerim je le upravičil nadimek skupine Arrogance. Žaljenje publike, čudni zaključki in obsojanja brez dokazov glede Izbruhovega bazena so bili resnično nepotrebni in so delovali naduto. Očitno je, da mora skupina še delati na svojem zvoku in da jih v prihodnosti čaka še obilica prestrukturiranja v sami zasedbi kot tudi materiala, če želijo izkoristiti svoj potencial. Defnitivno gre za skupino, katere album bi čez dve leti rad imel v svoji zbirki.

Naslednji so nastopili Morana, ki so publiki že od samega začetka dajali občutek krize identitete. Sam sem vseeno poskušal iti čez presodke, ko sem videl lepo postriženega kitarista z Dream Theater majico in Ibanez kitaro (za valeto). Kljub vsemu se je najbolj pesimističen scenario vseeno zgodil. Skupina je igrala več žanrov hkrati, oziroma vsi člani niso igrali žanrsko usklajeno. Predvsem je v oči bodel prej omenjeni kitarist, ki je na sinfonično podlago vstavljal rockerske licke. No, če bi bili vsaj rockerski, bi si človek rekel, da je vsaj to v redu. Žal temu ni bilo tako. Kot je v navadi, pri takih kitaristih navadno srečamo kopijo Johna Petruccija. In kot da še to ni bilo dovolj, je bilo po slišanem moč zaključiti, da niti niso uigrani pa material tudi ni dobro razdelan. Najbolj mi je padlo v uho ime zadnje odigrane pesmi. Glasila se je nekaj v smislu »Rage of the Vampire«. Kolikor je znano, vampirji niso tisti, ki so jezni in krvoločni. To velja za volkodlake. Ko se pomisli na vampirje, ima verjetno vsak v mislih bolj prefinjene, celo snobovske like. Po vseh teh ugotovitvah se res poraja vprašanje, zakaj je ta skupina igrala po Nature. Tudi če odmislimo material in uigranost, je precej jasno, da skupina kaže pomankljivosti, ki so posledica začetništva. Mogoče bi drugič orginizatorji raje premislili, če bi sploh rangirali skupine na svojih koncertih. Ogled te skupine je opravičil dejanje Nephrolith, ki so se odločili, da jim ne bodo predskupina.

Zadnji so nastopili Neurotech. Zvok je bil občutno boljši, pa tudi celotna skupina je precej uigrana in točna – kar seveda ni težko, saj so imeli matrico. Ko igrajo take skupine, je težko reči, da igrajo v živo, saj je del glasbe nasnet, kar skupino omejuje na točno zastavljen tempo, s čimer se ubije levji delež spontanosti. Prav ta je pa nujna za nastope v živo, saj se skupina mora prilagajati razmeram v občinstvu. Kar se tiče glede igranja, nimam pripomb, ker so fantje odigrali, kot se šika. Pri Neurotech – ali po domače Neurokrem – je tako, da sam material ni slab, do problema pa pride v osnovi, ki je sestavljena iz elektronske glasbe in metala. Seveda to samo po sebi ni napačno. Mogoče pa ni v redu, da je skupina izbrala za vzor na obeh straneh komercialno zveneč prizvok. Res pa je, da ko oba združijo skupaj, ne zveni preveč komericalno. Slaba ideja verjetno ne bi bila, če bi Neurotech raje, kot da se cyber vampirijo, šli v smeri Laibach, kar bi njihovi glasbi dodalo močnejši pomen. Kar se tiče nastopa, so bili Neurotech zelo poslušljiva skupina in njhove melodije so šle zlahka v uho.

Do neke mere je koncert pokvaril slab zvok pri prvih dveh skupinah. Če se dotaknemo izbora skupin, so vse nastopajoče skupine bolj ali manj vezane na black metal. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi si organizatorji zamislili žanrovsko malce bolj pester koncert. Sploh če pomislimo, da bi morali igrati še Nephrolith, bi lahko temu koncertu rekli black metal koncert. Za nastop Neurotech so letele pripombe v smislu, da je njihova glasba bolj za v disko, ampak njihova žanrska razdvojenost ni bila problem, ker so bili edina takšna skupina. Kljub vsemu pa je treba pohvaliti organizatorje, saj si niso privoščili takšnih napak, ki so v Sloveniji več kot pogoste. Na koncu koncev je bil koncert kar solidno obiskan, vzdušje je bilo dobro pa tudi s koncerta smo se vsi večinoma vrnili zadovoljni. Kar seveda ni samoumevno.

Avtor:
twitter facebook