recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

26. 8. 2011  METAL MEKA – WACKEN OPEN AIR 2011 - 1. DAN  (5. 8. 2011, Wacken Nemčija)
Največja imena v metal glasbi, 75.000 obiskovalcev, stičišče prebivalcev vseh celin in različnih kultur. Največji metal festival na svetu – Wacken.

Op.: Tekst sta napisala Petra Jerina in Gregor Strugar. Dotični možakar je ponudil tudi fotke.

Največja imena v metal glasbi, 75.000 obiskovalcev, stičišče prebivalcev vseh celin in različnih kultur. Največji metal festival na svetu – Wacken. Festival superlativov. Ni važno od kod prihajaš, kaj počneš, mlad, star, poročen, ločen, srečen, direktor ali brezposeln. Japonski metalček, svetlolasi severnjak in Brazilec so si v treh dneh prvega avgustovskega vikenda bližje kot z večino ljudi, ki jih čez leto vsakodnevno srečujejo.

Kot festival z 22-letno tradicijo, se lahko Wacken pohvali z najboljšimi in največjimi metal bendi, ki so na odrih razgrevali publiko, odlično organizacijo, ki ogromno količino ljudi naredi znosno in nemotečo, dobro infrastrukturo, optimalno izkoriščenostjo prostora ter odlično hrano za vse okuse in razvajene želodčke. Kavico ti dostavijo do šotora, za zajtrk lahko izbiraš med več vrstami krofov, muffinov, rogljičkov, žemljic in še in še, čeprav si večina za dobro jutro postreže kar s pivom. Marsikateri festival bi si ga lahko vzel za zgled glede že skoraj dekadentno čistih WC-jev in toplih tušev. Poleg bandov festival nudi celodnevno dogajanje. V vikinški vasi (Wackinger Village) se odvijajo igre iz starih časov, merjenje moči, uprizarjanje bitk, navdušenci lahko sprobajo natezalnico, bičanje in podobne zabavno-razvedrilne aktivnosti. In da ne bo dvoma, ljudje kar čakajo v vrsti za te boleče užitke. Pod cirkuškim šotorom nastopajo znani nemški wrestlerji, dekleta tekmujejo za miss mokrih majic, občinstvo zabavajo stand-up komiki in še in še. Na prizorišču sta dva biergartna, kjer strežejo božansko pšenično pivo, ki (preverjeno) ne povzroča glavobola tudi ob velikih količinah. Ne glede na to, koliko ljudi se potika okoli, še vedno je neprecenljivo, ko prvi trenutek ob vrčku piva zagledaš znane obraze. Slovensko-hrvaško-japonska naveza je za mizo pridno oddelala cel delovni dan in še kakšno naduro. Tradicionalno je z Golico oder v pivskem vrtu odprl lokalni gasilski orkester, kasneje pa je na njem kraljeval Mambo Kurt, wackenška »Fredi Miller« senzacija, ki je jasna le Nemcem. Obvezen je tudi izlet na metal market, kjer se lahko denarnica znatno stanjša, saj je ponudba albumov, majic, čevljev, nogavic, nakita in svegainsvašta res res res pestra, cene pa zelo dostopne. Za ljubitelje prvih, redkih in posebnih izdaj je to gotovo nujna postaja. Dogajanja je absolutno preveč, če želiš zraven pogledati še bende. Tudi če greš poslušati samo tiste, ki jih res želiš videti, ti 12-urni »šiht« pred odri ne uide. Težko je življenje metalca J.

Prvi koncertni dan, četrtek, se je začel v Bullheadcityju, kjer je pod cirkuškim šotorom nastopal Ski King. Ob prvem pogledu nanj, v kavbojkah na naramnice in beli spodnji majici ter njegovim prenosnikom, ki je nadomeščal band, se je verjetno marsikomu porodil dvom, vendar – zmagovalec tekmovanja Johnny Cash Sing Alike je bil absolutno eno največjih odkritij festivala. Rock'n'roll priredbe metal himn, odličen vokal, ustrezna improvizacija in nora zabava ni pustila prav nikogar hladnega. Tudi sam Ski King je bil vidno navdušen nad nepričakovanim odzivom nabitega šotora.

Prvega od dveh »tavelikih« odrov so otvorili Skyline z gosti. Na Black stageu so se skupaj zvrstili Doro, UDO in Onkel Tom, nemške legende s svojimi največjimi hiti. Doro je še vedno huda mačka, UDO hecen prašiček z veliko energije in še vedno zavidljivimi screami, Onkel Tom pa itak ljubljenec nemškega občinstva. Za njimi je na oder prišel Bülent Ceylan, uspešen stand-up komik z lastno oddajo, ki je moral biti izjemno smešen, saj se je nemški del publike resnično zabaval. Po njemu so oder zavzeli Frei.wild, skupina z zelo močno promocijo (še v uradnem Full metal bagu so bili njihovi odpirači, reklame ipd.). Ta jim ni pretirano pomagala, saj tak bend nima kaj iskati na velikem odru Wackna. Slabi, dolgočasni in smešni.

Glavna zvezda večera, ki smo jo vsi nestrpno pričakovali v upanju, da preživi vsaj do koncerta – nastala je celo šala: »Jutri bo pa Ozzy. No, če bo še živ.« - torej: OZZY OSBOURNE, The Prince of Darkness. In je preživel. Živo truplo, ki še kar živo skače po odru in prepeva svoje in Black Sabbath uspešnice. Malce mu je le nagajal sluh, saj je vztrajno ponavljal v mikrofon »I can't hear you!«, kljub temu, da se je složno drlo okoli 70.000 ljudi. Slišati v živo Crazy Train, War Pigs, Paranoid in podobne klasike je tako fantastično, da ti gredo kar kocine pokonci. Vmes je sicer malo zamorila predolga pavza, med katero je šel TV očka verjetno odsmrčat eno kitico, in je njegov bobnar s svojim solom resnično pretiraval glede dolžine in nategovanja. No, ampak – Ozzy viden v živo, kljukica.

Po koncertih pa so tisti, ki jim je še ostalo kaj energije, lahko sodelovali na metal karaokah (ne, teh ni vodil DJ Žid, kar se je poznalo na kvaliteti – slabši seveda) ali pa si ogledali Lemmy - The Movie. Ogled filma o največjem carju je nujen in mora pristati na must-see-movie listi vsakega metal fana (op. p.).

twitter facebook