recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

17. 7. 2011  Ko je manjkal le bazen!  (11. 7. 2011, Gala Hala Metelkova Ljubljana)
Kaj tako norega se dogaja na mnogo večjih prizoriščih, ampak tukaj, na letnem odru Gale Hale je bila publika stalno v gibanju. Letele so žoge, vodni baloni in pivo...

Spomnim se najave koncerta Parkway Drive v Orto baru, češ da bo koncert bolj intimen in v manjšem prostoru. Zaradi velikega interesa se je koncert prestavil v dvorano Gale Hale na Metelkovi. A interes je bil še večji, prestavilo se je na letni oder Gale hale, ki sprejme še več folka kot notranjost. Prav neverjetno je bilo gledati čakanje oboževalcev na koncert, ki so se mirno požvižgali na uradni začetek Metalcampa, kamor so odrinile horde metalcev. Soča gor ali dol, priredilo se je odlično poletno vzdušje v soparni Ljubljani. Nekaj jih je celo prišlo v šlapah in bermudah. Nekateri so prinesli celo blazino, videti je bilo tudi rokavčke. Resnično je manjkal kakšen bazenček, v katerem bi se lahko hladili in srkali mrzel pir. Na srečo smo se hujši vročini izognili, kljub temu, da se je ves čas ogledovalo proti črnim oblakom, ki so se zaradi divjega moshanja vseeno raje umaknili.

Kot predskupina so nastopili Dead Dildo Drome, ki vsebuje člane Leaf Fat, God Scard in Language of Thought Hypothesis. Resda gre za sorazmerno novo skupino, a članom se vidi konkretna koncertna kilometrina že s tem, da niso stali kot kipi, ampak so noreli po celem odru. Skupina, ki (v grobem povedano) inkorporira elemente thrash metala in hardcora, je ogrela kar nekaj obiskovalcev. Začelo se je moshat, izostal ni niti wall of death. Pevec Šero, ki bi mu raje namesto zastavonoša pravil kar dildonoša, je večkrat pozval publiko k norenju, kar je bilo edino fer glede na njegovo norenje na odru, ki je nekako spominjalo na Randyja Blythea (Lamb of God) ali pa Phila Anselma. Ogrevanje je več kot uspelo, za Dead Dildo Drome pa upam, da bodo v prihodnosti kaj posneli ter v specialni izdaji CD-ja vključili ob nakupu tudi dildote (Primož, zakaj si želiš dildo? – op. ur.).

Do koncerta Parkway Drive (foto: Marko Engelman) se je prizorišče napolnilo, v ozračju je prevladovala vznemirjenost, želja po divjanju, ''stage divanju'', ''circle pitih'' ter ''zidovih smrti''. Vse to je se je seveda zgodilo. Pravzaprav se je zgodilo preveč.

Po intru Samsara je skupina začela s skladbo Unrest. Publiki se je dobesedno zmešalo. Kaj tako norega se dogaja na mnogo večjih prizoriščih, ampak tukaj na letnem odru Gale je bila publika stalno v gibanju. Letele so žoge, vodni baloni in pivo. Pri vsaki skladbi je iz odra skočilo kar lepo število udeleženih. Nekateri padci so delovali kar boleči in upam, da so se končali le s praskami, ne pa z zlomi. Pevec Winston McCall je norenje komentiral takole: ''Oder je bil zelo visok, za vsakega, ki je skočil, sem pogledal, če se mu ni kaj zgodilo.'' Skupina je z izborom skladb predstavljala zadnji album Deep Blue, a hiti a la Carrion, Boneyards, Sleepwalker, Idols and Anchors niso izostali. Kljub temu, da se je pričakovalo kakšno starejšo skladbo več, na koncu ni bilo videti človeka, ki je koncert zapustil nepotešen.

Zanimivo pri Parkway Drive je njihova popularnost glede na to, da igrajo po preverjenih receptih in ne vnašajo neke inovativnosti. Prepletajo so elementi hardcora in melodičnega death metala. Pri vsaki skladbi se da predvideti, da bo prisoten breakdown. Je pa res, da se od ameriškega metalcora razlikujejo v grobosti; ni nekih umirjenih delov s čistimi vokali, temveč le šus. Skupini se je videla ogromna kilometrina, izkušenost stalnega turnejskega udejstvovanja. Nastop je bil energičen, pevec je skakal vsepovsod, tudi na obzidje Gale. Še večje spoštovanje si zasluži kitarist, ki je zaradi zlomljene noge odigral cel koncert na invalidskem vozičku in se premikal kot Duracell zajček, ki mu je odpovedal mehanizem in je bilo njegovo gibanje nepredvidljivo, popolnoma kaotično. Proti koncu koncerta se je zadeva za hip umirila z izpadom elektrike, a sposobni tonski mojstri so napako popravili in skupini omogočili, da so zaključili brez krajšanja setliste.

Koncert je vsekakor uspel ne glede na vzporednost z Metalcampom. Po besedah organizatorja se je na prizorišču gnetlo slabih 400 ljudi, oboževalci pa so še dolgo oblegali Metelkovo, ker so čakali na člane za fotografiranje in podpisovanje. Evforija ''metalcore'' mladine je občudovanja vredna. In upam, da bo padel še kakšen temu podoben koncert, ker je bilo več kot dokazano, da je na takšnih koncertih, ki jih stara garda ne odobrava kot prave metalce, žur enostavno največji in najboljši. Mosh!

Avtor:
twitter facebook