recenzije

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

Brujači

Ladanje

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

banner
banner

reportaža

22. 12. 2017  Kinozvok: Alice in Canyonland  (21. 12. 2017, Klub Gromka Metelkova Ljubljana)
Za zvočno plat teh filmov poskrbijo bendi, ki vedno znova nasedejo Mičotovim a) "v backstageu je hrana", b) "koncert se bo začel točno", c) "jaz sem organizator" ali d) "plačani boste" praznim obljubam.

Vsake toliko se zgodi, da ima vsakdo nekakšen preblisk genija. Tudi tisti, od katerih to najmanj pričakujemo, recimo Hitler, Varg Vikernes ali feministke. Nenazadnje imamo ravno zato tudi pregovor "tudi pokvarjena ura dvakrat dnevno kaže točen čas", razen če je ta digitalna in če je čas še večji družbeni konstrukt od spolov. 

Tudi naš Mitja Kralj je nedolgo tega imel svojevrsten utrinek genialnosti, ko se je naposled odločil storiti samomor in nas s tem rešiti njegove internetne prisotnosti. Žal pa je, tako kot v novem Star Wars filmu, vmes posredovala božja roka in Mitja je preživel. Da bi svojemu mizernemu obstoju izven svoje kletke vseeno dal nekakšen smisel, se je spomnil še ene briljantne ideje: kinozvok

Kinozvok je kino, vendar brez zvoka, ampak zvok je, drugače se dogodku ne bi reklo kinozvok. Mindfuck? Mogoče. Za zvočno plat teh filmov poskrbijo bendi, ki vedno znova nasedejo Mičotovim a) "v backstageu je hrana", b) "koncert se bo začel točno", c) "jaz sem organizator" ali d) "plačani boste" praznim obljubam. Bendov, ki ste jih že naveličani, se boste tako očitno še nagledali, saj so sezono kinozvoka včeraj odprli The Canyon Observer, ki so se spopadli s filmom Alice in Wonderland.

Črno-beli film iz leta 1915 je še vedno bolj interesanten in živ od vašega spolnega življenja, vseeno pa se je izkazal za svojevrsten izziv. Zgodba sama, predvsem ta, predstavljena skozi film, ima svoje zaplete in razplete, vendar je celoten film statično linearen. Ni vzponov in padcev in za takšno glasbo potrebnih udarnih vizualnih sekvenc. Pa mi bo zdaj en generičen filofax alternativec rekel, da "tudi The Canyon Observer komadi so linerani, a si poslušal en in isti riff v komadu My Will?" Faking seljak. Mirni deli njihove glasbe odlično pašejo k mirnejšim delom filma, vendar noben agresivnejši del FVCK albuma ne bi pasal k temu filmu.

In tukaj pridemo do M. Night Shyamalan plot twista: bendi ne igrajo svojih starih komadov, ampak igrajo improvizirano v svojem stilu. In če to ni bilo dovolj, so nam The Canyon Observer dali še en plot twist: 

igrali so novo plato. 

Sicer ne v celoti, samo delčke komadov in na slehernem poslušalcu je naloga, da sam razvozla, kateri deli so bili nesmisel a la "crab people" in kateri deli so bili dejanski komadi. Kakorkoli že, zadeva je funkcionirala in to presenetljivo dobro. Dobili smo zvočni začetek in zaključek filmu, dobili smo dele, ob katerih smo čakali Jeguljinega Jurca, da se bo oglasil iz publike z enim "ha ha, to mi deli stari", dobili pa smo tudi dele, ki so se neverjetno dobro ujeli s filmom. 

Prvi zvočni eksperiment je trajal 42 minut in po koncu ni bilo nobenega bisa več, kajti to ni Marvelov film, kjer dobili še nek bonbonček po creditsih. Zanimiv uvod v še bolj zanimivo koncertno sezono, ki bo verjetno zainteresirala še kar nekaj naivnežev iz alternativne scene, a le, če bomo kdaj dobili še facebook evente za prihajajoče dogodke. 

Ocena: crab people/10

Avtor: Jovo
twitter facebook