recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

reportaža

19. 11. 2011  Jaz sem napisal svoje vtise s koncerta od Hesus Attor in Asherah in sedaj je to objavljeno  (18. 11. 2011, Menza pri koritu Metelkova Ljubljana)
Jing-jang koncert. Kolikor so bili Hesus Attor dobri, so bili Asherah še veliko slabši.

Ah, Hesus Attor, vi šaljivci. Že vaša glasba, performance in besedila so dosti odštekani. Tokrat pa ste nam pokazali največjo šalo. Da ste vzeli Asherah s sabo na mini turnejico, je res smešno. Ampak prehitevam zadeve, pričnimo na začetku z nepotrebnimi stvarmi.

Koncert naj bi se sicer pričel ob 22h v Menzi pri Koritu. No, ni se. V redu, to je navada Metelkove in itak je osebje Menze prijazno razložilo, da je prišlo do zamude zaradi največjega prekletstva glasbenikov po celem svetu: hrvaško–slovenske meje. Cariniki ist Krieg! Ampak, lahko bi vsaj povedali, da se bo koncert začel ob pol dvanajstih, namesto, da mi malo čez deseto rečejo »čez 15 minut bo«. Ampak, kot sem rekel, to je za pričakovati na Metelkovi, tako da se nisem preveč sekiral. Niso oni krivi, niso bandi krivi, KRIVI SO CARINIKI! ZAKURIT MEJO! POKLAT VSE IN UPORABIT NJIHOVE LOBANJE KOT ČAŠE, IZ KATERIH PIJEMO KRI NEDOLŽNIH! LET THE BLOOD RAIN AND PAINT THE WORLD RED! SATAN! No, kakorkoli, okoli pol dvanajstih so se Hesus Attor pričeli počasi spravljati na oder, medtem pa se je v dvorani primerno vrtel »Defy the Laws of Tradition« od Primus, kar je delovalo kot neke vrste priprava na koncert.

Že pogled na skupino nam je dal vedeti, da se obeta žur. Ne zaradi tega, ker bi imeli kakšne kostume, ker bi bili nagi ali kaj podobnega, ampak bolj zaradi tega, ker imajo vsi obrazke, ki sijejo od razposajenosti. Iiiiiiiiiiii! Opazilo se je tudi, da so rahlo utrujeni in tudi oni so opazili, da je razredčena publika rahlo utrujena. Ampak niso pustili, da bi jih to držalo nazaj. S svojim bombastičnim performansom so nam milodušno prikazali svojo vizijo dadaističnega metala, s katerim so se poklonili različnim državam in njihovi tradicionalni glasbi (mehiška, japonska), med drugim pa smo slišali tudi disko. Skratka, skupina, ki igra, kar hoče. Vzamejo vse možne zvrsti, jih zadrogirajo in pretvorijo v glasbo. Srčkano. Cel nastop je bil energičen, čeprav je basist s svojim zdolgočasenim pogledom izgledal rahlo neprepričljiv pri svojem skakanju na odru. Ampak v redu, največji del oderske prezence ima itak za opraviti frontman in ta si za svoje delo zasluži oskarja, medaljo, kunilingus in kokain. Njegova celotna predstava se je prav zlila z glasbo, prav tako pa je bilo z njegove strani veliko manj fušanja, kot ga je predstavil nazadnje v Menzi leta 2009 na Moonlejada festivalu. Okej, saj je bilo veliko fušov in, roko na beločnico, peti v Mike Patton worship bandu ni ravno ekvivalentno nabiranju cvetlic, katere bi potem dali materi v upanju, da vas bo odobravala. Ne bo. Vseeno si pa želim v prihodnje skoraj totalno eliminacijo elementa »fuš«. No, tudi ostali člani so se zgubljali na določenih delih. AMPAK NE MOREŠ BITI JEZEN NA TAKO RAZPOSAJENE OBRAZKE! No, po tričetrturnem sprehodu skozi večino albuma Sonic Gastronomy vol.1 (2008), štikelc z EPja Señorai (2011) in še en neobjavljen komad, ki je očitno poklon goregrind risanki Tom & Jerry, saj je komad njim tipično strgan, so se spokali z odra.

Napadli so nas z bombastičnim odfukfestom, čez zvok nimam pripomb, lightshowu bi jebal mater, če bi bil epileptik in imajo FUL RAZPOSAJENE OBRAZKE!

In sedaj moj najljubši del: popoln spljuv!

Za njimi so prišli na oder opazno mlajši in opazno zamorjenejši™ Asherah. Upe (in tudi kaj drugega) mi je dvignila ženska na bobnih. AAAAAAAAAAAH! A FEMALE DRUMMER! MY ONLY WEAKNESS (poleg basistk, seveda)! Oglaševani so bili kot sekstet (ne bom) in kolikor vem, štirje ljudje nekako niso ... šest ljudi. No, če lahko štejem nekoga, ki je zadaj visel za računalnikom in se delal, da uživa ob glasbi, potem lahko rečem, da jih je pet. Aja, pa seveda so imeli ogromno efektov, ki jih niso uporabljali baš nekaj.

Njihov koncert se prične in jaz sem nenadoma spoznal, da obstaja glasbena kontracepcija. Saj še preživim generičen in dolgočasen post-rock, ampak bobnanje je bilo še hujše od branja metalskih forumov. Ženska se je konstantno izgubljala (ali so pač kompleksni prog rockovci, kjer se ritmi na bobnih spreminjajo za vsak drug udarec in jaz sem preveč debilen, da bi to opazil), pri kakšnih »kompleksnejših« delih, se je činel s svojo palico komaj pritaknila. Kdaj jih je raje kar preskočila in ZAPIRAJ SVOJ HI-HAT, MATER! Poleg abominacije igranja, je bila še bolj lesena od lipe s kolom v riti. Ne vem kaj dela v skupini, ampak sem mnenja, da ima to nekaj opraviti z dejstvom, da je lastnica vagine, pri čimer ostali člani niso. Kot bitje z ušesi sem bil užaljen.

Da pa ta glasbeni dolgčas ne bi bil preveč slab, so pa zraven imeli še na platnu artsy projekcije, kjer smo gledali posnetke plamena, nekih simbolov in zamaskiranih ljudi, ki počnejo nekaj okoli nečesa. Če ste avtomatično ugotovili, da so bili posnetki črno-beli, ste nadarjeni v sklepanju očitnega. Očitno si naj bi sami interpretirali, kaj naj bi tista masturbacija Davida Lyncha predstavljala. Moja interpretacija je, da so posnetki dolgocajtni in nekaj najbolj nepotrebnega od Axl Rosa naprej.

Seveda ni boljšega od tega, da začne izjemno dolgočasna skupina igrati ob enih zjutraj, zraven pa je bila seveda še kitara svinjsko prenaglas. Na srečo sem se še prav čas spomnil, da imam s sabo emergency čepke za ušesa, kateri so od sedaj naprej moja nova religija. A nisem se jih dolgo posluževal, saj sem še predčasno zbežal, preden bi zaspal. Ja, prej sem šel s koncerta, kako neprofesionalno od mene. Jaz vam vsaj ne kažem črno-belih posnetkov plamenov, ko to berete.

Po mojem so jih Hesus Attor vzeli s sabo zaradi tega, da če bi slučajno imeli kakšen slab nastop na turnejici, ne bi izpadli slabi v primerjavi z Asherah. V Sloveniji so na srečo igrali za Hesusi. Očitno ima nekaj pri tem zamuda, ali pa so na vsakem špilu bili drugi, da se je dvorana predčasno izpraznila.

Če povzamem: Jing-jang koncert. Kolikor so bili Hesus Attor dobri, so bili Asherah še veliko slabši.

twitter facebook