recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

reportaža

27. 6. 2011  Hardcore dominacija  (26. 6. 2011, Mostovna Nova Gorica)
Hatebreed so delovali kot usklajen napad močne pehotne divizije, ki ga je uspešno vodil frontman Jasta.

Dan po dnevu državnosti je obetal predvsem na koncertnem področju, saj so se v Slovenijo – tokrat na Mostovno v Novi Gorici – vrnili prvaki novodobnega, metalsko obarvanega hardcora Hatebreed. Ameriški kvintet izvira iz zvezne države Connecticut, ustanovil pa ga je frontman, deloholik in veliki hardcore entuziast Jamey Jasta (foto: Scott Alexander).

Vokalist Jamey Jasta danes skupaj z basistom Chrisom Beatijem, kitaristoma Wayneom Lozinakom in Frankom Novinecem ter bobnarjem Mattom Byrnejem tvori bend, ki je presel izraz ''crossover'' par stopničk višje. Medtem ko so nekoč bili D. R. I. Tisti, ki so pomešali punk, HC in thrash, so Hatebreed pomešali predvsem že metalizirani HC ali crossover s primesmi Slayerskih riffov, deathmetalskih masivnih ritmov in s t. i. ''beat-down'' deli, v katerih je prednjačil predvsem newyorški hardcore. Rezultat se je pokazal v obliki turnej tako s Slayer kot s Slipknot poleg seveda klasičnih turnej s Cro-Mags, Agnostic Front, Sick Of It All in Madball, predvsem zaradi izpostavljenega zaposlenega frontmana, ki je med drugim vodil tudi TV-show MTV's Headbanger's Ball pa je ime Hatebreed postalo stalnica na ameriški in svetovni sceni.

In tako so ti možje v nedeljo prileteli v Evropo in se vidno ''jet-lag-ani'' ustavili v Mostovni, kjer so oder spremenili v pravo HC-bojišče, ki ne bi zadovoljilo zgolj kakšnega boljšega kluba, ampak bi ustrezalo še tako zahtevnem festivalu. Kakšna oprema – če smo samo ''vrgli uč'' na steno zvočnikov – ki so dejansko VSI bili prižgani in delovali -, smo vedeli, da nas čaka šus od koncerta. In tako se je tudi zgodilo.

Na koncertu se je nabralo lepo število ljudi iz vseh vetrov, ki so zapolnili dvorano, ko so nastopili domači Veto, bend iz goriških krajev, ki je tako zvočno kot vizualno resnično podiral vse pred seboj. Resda Veto niso niti malo HC, če odvzamemo pevčevo majico, aje njihov napad bil popolnoma primerljiv s starimi mački te nore scene. Kvintet je napadel jasno, direktno in to z glasbo, ki je bolj kot na metalizirani HC spominjala na nu-metal. V manj kot pol ure so odprašili svoj dinamični material in pustili za sabo resda pol manj publike, a vseeno veliko kimajočih glav, aplavzov in nasmehov.

Sledeči bend prihaja iz Italije in si ga boste, mimogrede, lahko ogledali letos na Trnfestu. Italijanski The Secret, ki so bojda nekoč davno bili znani kot From The Dying Sky in so preigravali metalcore, so včeraj bili popolnoma izstopajoča entiteta. Kvartet je namreč bolj kot na koncert Hatebreed s svojo nihilistično, ultra glasno in razbijaško zvočno podobo bolj sodil ob bok kakšnim Integrity, Lethargy, Neurosis ali celo Wolves In The Throne Room. In bili so fantastični! Začetek je spominjal na nastop Sunn O))) (izg. sannnnn), z močno steno ''white-noisea'' in nečloveškimi kriki ter basom, ki bi lahko podiral vse pred seboj, nato pa se je stvar obrnila v popolni tornado, ko so Italijani iz komada v komad pičili takšen ''holy terror'', da je marsikdo bil prav prisiljen v mosh. Kakšna energija, kakšen šus direkt v glavo! Hitro, udarno, razbijaško, nato hkrati počasno, mastno, ubijalsko. Bend, ki ga vsekakor avgusta ne smemo zamuditi.

Kljub temu The Secret marsikdo ni sprejel in ogromnoglava publika je že bila nervozna, ko so na oder po dokaj zabavni intro pesmi stopili Američani Hatebreed, ki so pričeli svoj divji ples s komadom Everybody Bleeds Now. Od trenutka, ko je pevec Jamey izrekel prej omenjeni naslov, je dvorano Mostovne pretresal nenehni ''moshpit'', okrepljen s ''stagedivingom'' in seveda obveznimi ''circle piti''. Bend je kar naenkrat bil več kot buden in kljub občasnim težavam z Waynovim kitarskim zvočnikom in kakšnim fenom, ki se ni znal odlepiti od drage opreme, so Hatebreed vodili kolo smrti, ki so ga v manjši meri krasili komadi iz novejših albumov Supremacy in Hatebreed, v večji meri pa pesmi iz Satisfaction Is The Death Of Desire, Rise Of Brutality, Perserverance in celo EP-ja Under The Knife. Možje so delovali kot usklajen napad močne pehotne divizije, ki ga je uspešno vodil frontman Jasta.

Kljub temu, da je koncert trajal dobro uro in da je tako bend kot publika dal vse od sebe, je edini minus bil pravzaprav premočno zbasiran zvok benda, ki je na trenutke deloval že naporno, po drugi strani pa je marsikateri komad naredil monoton in nerazločen. Prav tako vokal pevca Jaste ni bil v najboljši formi, a je možakar svoj posel kot animator opravil več kot odlično! Pa še nekega tipa, ki je delal probleme bendu, ko jim je nehote skoraj podrl pol zvočnikov, je v miru postavil nazaj, kamor pripada, pri tem pa mu še održal ''Do you want to be the asshole of the night?'' govor, ki je naletel na veliko odobravanje.

Koncert se je končal ob prijetni nočni uri, prav tako pa nisi videl obraza, ki ne bi sijal od sreče in zadovoljstva, medtem ko so se nekaj ur kasneje Hatebreed napotili evropskim festivalom naproti.

twitter facebook