recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

reportaža

24. 3. 2012  Fates Warning  (15. 3. 2012, Orto Bar Ljubljana)
Glede na kultni status skupine je definitivno veliko presenečenje, da so na svoji kratki turneji obiskali tudi nas.

Če še dodamo, da skupina res bolj poredko koncertira, je jasno, zakaj se je veliko število njihovih oboževalcev tisti četrtek imelo za rojene pod srečno zvezdo. Volja in zapriseženost oboževalcev jih je pripeljala v Ljubljano iz zelo oddaljenih krajev, celo iz Dubrovnika. Že na tonski se je lahko slišalo, da bo koncert zvenel, kot je treba in da so vse hvale upravičeno usmerjene v talentiranost glasbenikov pri Fates Warning (foto: Jörg De Groot).

Na tej turneji sta prisotna dva originalna člana, in sicer oba kitarista. Ray Alder je s skupino že od polovice osemedesetih let. Ritem sekcijo sestavljata iz drugih zasedb bolj znana Joey Vera (Armored Saint) in Bobby Jarzombek (Halford, Iced Earth, Riot, etc.). Prav slednjega je prišlo gledat kar nekaj naših bobnarjev. Odličen bobnar, sicer brat verjetno bolj znanega kitarista Watchtower, Rona, je bil tudi zanimiv tudi muzikološkim laikom, saj igra bos. Bilo je za pričakovati opazke v smislu: ''Ej, busanc, dej se obuj, zdej si v Evropi'', a se niso zgodile, verjetno iz razloga, da so v polno nabitem Ortu Baru bili veliki oboževalci Fates Warning, Bobbyja Jarzombeka in seveda jaz, ki mi je dotična skupina tudi všeč, a ne živim z njihovo glasbo kot prej omenjeni oboževalci.

Za vse, ki njihovo glasbo ne poznate, bi vam o njih povedal, da so skupaj z Queensrhyche vodilna skupina v progresiji v heavy metalu. Za nameček ne smem še pozabiti reči, da so od obeh skupin pobrali ogromno Dream Theater, ki so zaradi svojega bolj komercialno zvenečega zvoka in manj težkih besedil tudi v komercialnem smislu bolj uspeli in so ne-metalcem bolj znani.

Ker ni bilo predskupine, smo prisostvovali skoraj dvournem koncertu. Za mnoge njihove oboževalce gužva, vročina in napor niso predstavljali preprek, da bi cel koncert zdržali v nabito polnem Orto Baru. Žametna distorzija na kitari je odlično poudarjala tehnične rmelodične riffe obeh kitaristov. Ritem sekcija je navduševala z groovy ritmi, ki so kar polnili prazne prostore v glasbi. Lahko bi se reklo, da bi bil ta koncert všeč tudi tistim, ki niso oboževalci skupine, saj bi sami glasbi težko rekli vsiljiva, definitvno bi ji pa lahko rekli prijetna. Po drugi strani pa vseeno gre za metal skupino, ki v svoj konpect glasbe vključuje težkost in predvsem kompleksnost.

Avtor:
twitter facebook