recenzije

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

Brujači

Ladanje

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

banner
banner

reportaža

21. 11. 2016  Don't be such a square ... Be a Circle. Russian Circle. S.  (21. 11. 2016, Orto Bar Ljubljana)
Namesto, da bi pisal reportažo za Sumo ali pa Damnation Festival, se ukvarjam s koncertom benda, ki sem ga na naših odrih videl že 4.

Priznam, da sem od dneva uradne napovedi koncerta bil skeptičen. Ne zato, ker je koncert organiziral naš ljubljanski Eros Mitja, temveč zato, ker je koncert bil najavljen za ljubljanski Orto Bar. Orto Bar mi je vedno bil sinonim za zdolgočaseno nesramne natakarje, ki so pod svojimi motorističnimi brki jezno brundali, če si, pazi ti to, od njih pričakoval, da bodo tam z namenom in dejansko kaj naročil od njih. In kljub množici koncertov, ki sta jih tam prirejala naša edinstvena smrdeča Dihurčka, ga nikoli nisem ravno dojemal kot nek "resen" koncertni prostor; kot prostor, za katerega bi rekel "u, oni pridejo in to v Orto bar, fak ja". Ne. Ni bilo nobenega verbalnega ali miselnega ejakulata. 

Pa smo si v petek, 18. 11., rekli, da gremo preveriti, kako se obnese nova dvorana Orto Bara. Seveda, dvorano je bilo možno stestirati ob poplavi mnogih metal bendov, ki pa že po defaultu zvenijo kot zvočna verzija sifilisa, gonoreje in Dickless Tracy, tako da niso najboljša referenca. Bolj nas je zanimalo, kako se dvorana obnese ob bendih, ki zahtevajo več maščobe od Šerbi.

Koncert je z nekaj minutno zamudo odprla ameriška čelistka Helen Money. Če so vam kdaj genitalije nabreknile in se navlažile ob misli na distorziran bas, ki ruje zvočni prostor bolj kot jaz mojo sestro, potem bi lahko bili navdušeni nad Helenco. Ampak, na mojo žalost, je vse skupaj bilo zelo medlo in rahlo dolgočasno. Čeprav je bila sama na odru, bi si lahko privoščila več igranja s kakšnimi efekti, ki bi nabili zvočno maso, ki bi jo lahko ustvarila s čelom. Tako pa smo večinoma bili deležni le praznine, ki je bila večja od mojega čela. Kot sem preroško rekel na koncertu: bilo bi veliko bolj zanimivo, če bi na odru igrala z bobnarjem. In glej ga zlomka, naslednji komad je že odigrala z bobni, posnetimi na matrico. In bilo je bolje, vendar ne dovolj dobro, da ne bi kmalu zapustil koncertnega prostora.

S še malo zamude pa so na oder stopili čikaški Russian Circles, inštrumentalni trojec, ki ga slovenskemu občinstvu ni potrebno dodatno predstavljati. Dave Turncrantz, Mike Sullivan in kosmati medvedek Brian Cook so na slovenske odre stopili že 4., tokrat pa so predstavljali svoj 6. studijski izdelek, Guidance. In čeprav sem jih videl že poprej, so me vseeno presenetili. Dave Turncrantz je faking žival na bobnarskem stolčku - ritmi, ki na albumih zvenijo odlično, v živo izpadejo samo še boljše. Mike Sullivan je z lahkoto odigral vse kitarske efekte, največji užitek pa je bilo zagotovo poslušati vse tiste čudovite bas linije izpod prstov Briana Cooka

Setliste vam ne bom pisal, ker je še ni na setlist.fm, vem pa, da sem pogrešal Carpe, poudarek pa je bil na novejših izdajah (čeprav so vseeno odigrali Harper Lewis in recimo Youngblood). Moram pa priznati, da me je nova dvorana Orto Bara pozitivno presenetila - super zvok, kjerkoli sem stal, in super osvetlitev. 

Za zaključek: koncert bi, z malo bolj zanimivo predskupino, bil še boljši. Resno, jebeš predskupino, med katero se sprašuješ, če boš s potegom vode v straniščni školjki zmotil nastop ali ne. So pa Russian Circles bili (zdaj že standardno) dobri in so izpolnili vsa pričakovanja, vem da, pa so navdušili marsikoga, ki si jih je tokrat ogledal prvič. 

 

Avtor: Jovo
twitter facebook