recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

1. 6. 2016  Sunnata - Zorya  (samozaložba, 2016)
“Why was Hellen Keller a bad driver? Because she was a woman.”

Draga Zorya,

dovoli mi, da ti na te strani, ki se bohotijo pred teboj, izlijem svoja čustva. Moje srce je pričelo močneje biti kot ponavadi, ko je moja nežna ušeska pobožala prva pesmica, ki jo je tvoj oče Sunnata dal v globalni predsluh. Kot je vibrirala glasba iz mojih zvočnikov, ki sem jih kupil od nekega ostarelega debila, tako je vibrirala moja notranjost ob evforičnih tezkozvočjih, ki jih tvoja masivna postava premore.

Oh, da. Tvoj glavni adut je vedno bila tvoja baročna postava, katera konkurira tisti od moje sostanovalke in počasno, a elegantno gibanje, kjer slišiš in čutiš, kako vsak premik sproži valove gibanja masti, ki elegantno in počasi potujejo po tvojem telesu in konkurirajo gravitaciji, s čimer dokazujejo, da je teorija o gravitaciji še vedno samo gravitacija. Elegantno, kot da bi na tri kvadratne metre fuknil sedem zadrogiranih mrožev in zraven poslušal šesto simfonijo Petra Iliča Čajkovskega. V erotični nasladi bi se počasi valjlali eden čez drugega, medtem, ko bi jih v spremstvu violin polival s čokoladnim grehom. A mogoče tu pa tam, na srečo zelo redko, prebiješ svojo semi­počasnost s kakšnim hitrejšim momentom, ko je treba pohiteti na happy hour v horseburgerju. Sicer te ta fizični napor toliko utrudi, da še več časa nisi zmožna, kakšnega hitrejšega giba, a to ti oprostim.

Ker te imam rad. Ker te ljubim. Ker si mi vse.

Pomnim, ko sem prvič slišal tvoj grleno, hreščeč glas, ki se je izgubil v tvojih podbradkih in mu dodal še odmev, da zveni kot paritveno hreščanje dveh godnih za paritev moških. A saj to je logično, saj te je dovolj skupaj za dva, kar je hkrati blagoslov in prekletstvo. Je toliko več za ljubiti, a žal ne moraš v nobeno dvigalo, da bi lahko posegla po višavah, ki si jih toliko zaslužiš. Po stopnicah pa dvomim, da boš šla ne da bi zraven fasala kakšen srčni napad ali petnajst. A kolikor te brutalno ljubim in kolikor si mi lepšala večere, kjer sem si počel mnogo stvari, ki so v neskladju z mnogimi religijami (in zakoni mnogih držav), moram priznati, da kolikor imam močna čustva do tebe, vseeno kanček v meni pravi, da je prav da veš.

Kolikor si ti impresivna in čudovita stvaritev, se mi zdi, da je tvoja mlajša sestra celo malo boljša. A takšne veličine si nihče ne zasluži in zatorej se bom zadovoljil s tabo.

twitter facebook