recenzije

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

Dying Fetus

Wrong One To Fuck With

Neocaesar

11:11

Venom Inc.

Ave

Paradise Lost

Medusa

Več izvajalcev

Split

Integrity

Howling, For The Nightmare Shall Consume

Get The Shot

Infinite Punishment

Eighteen Visions

XVIII

Bloodbound

War of Dragons

Sunterra

Reborn (EP)

Frowning

Extinct

Sinister

Syncretism

Suffocation

... Of The Dark Light

banner
banner

recenzija

23. 5. 2016  Haiku Garden - Waver  (KAPA Records, 2016)
Gre za rang skupin, kjer poslušalec občuti glasbeni unikat brez ocenjevanja in mislim, da pove vse.

Izraz ni vse metal, kar se sveti sem prvič uporabil, pri recenziji skupine ABOP. Osebno mi je všeč in sem se odločil, da ga bom uporabljal pri vsaki ''ne-metalski'' izdaji oz. na vsaki recenziji, ki bo vznemirila in vzburila tipičnega metalca, ki dobi erekcijo pri poslušanju albuma Reign In Blood ter tetovirani plešavosti Kerry Kinga.

Če do sedaj niste dognali Haiku Garden ne igrajo metal glasbe, niti ne proizvajajo agresivnih tonov niti ne povzročajo notranjega nemira, kaj šele, da bi na njihovem albumu našli priredbo zasedbe Manowar.

Ljubljančani proizvajajo slušno umirjenost žanrov sanj in glasbe, ki ti dela družbo v momentih, ko imaš vsega dovolj in potrebuješ….sprostitev.

Torej Haiku Garden gradi četverica državljanov republike Slovenija, ki jim ugaja sanjava glasba (predvidevam), in to dobro dokazujejo pri EP prvencu Waver.

Sicer se skupina opredeljuje na dreampop / shoegaze / neo-psychedelia / lo-fi, kar sicer v večini drži, ampak mislim, da je v dobrih 20 minutah slišati tudi še malenkost garažnega zvoka, kot tudi bedroom popa (osebno mnenje).

Žanrsko je res malce težko opisati, ker je sanjavost pri marsikomu povsem drugačna in se izraža na povsem svojevrsten način,  pri vsakemu posamezniku posebej, kar pomeni, da bom lahko pri opisovanju in primerjavi precej zgrešil – ampak, kot rečeno, moje mnenje in moje doživljanje poslušanja.

Album Waver ponuja močan vpliv solo izdaj izvajalca Kurta Vila, kot tudi na dela njegovih skupin The Violators ter The War On Drugs.

Dobra primerjava je recimo skladba Mercury, ki vsebuje sanjavo melodično pohajanje, katero me je v trenutku spomnilo na skladbo Losing It gospoda Vila in njegove skupine The Violators (iz EP izdaje Hunchback letnika 2009).

Sicer tu pa tam sem prejel preblisk, da slišim malenkost vložkov po načelu skupin Wavves, kot tudi sanjavosti Elektra Zagreb – ampak, kot rečeno to je le samo moje mnenje.

Waver je iz mojega vidika presegel pričakovanja, ker, kot prvo mogoče nisem vajen, da imamo na domačih tleh skupino, ki preigrava omenjen žanr.

Kako potemtakem dati oceno albumu Waver? Težko! Oz., kot pri vsakemu albumu – odvisno od posameznika. Pri meni je Waver zapisan, kot super album, katerega verjamem bom poslušal celo poletje v večernih urah (romanca – mmmmmmm).

Gre za rang skupin, kjer poslušalec občuti glasbeni unikat brez ocenjevanja in mislim, da pove vse.

1.Arrival

2.Until Then

3.Mercury

4.Bleached        

5.Rosetta

twitter facebook