recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

10. 4. 2012  Volumes - VIA  (Mediaskare Records, 2011)
Žal Volumes v dobrih 50-ih minutah ne pokažejo dovolj raznolikosti.

Prenasičenost scene z metalcore in deathcore skupinami je presegla vse meje. Skupino, ki bi ustrezala našim ušesom, je danes težko najti. Poslušalec je postal zahteven, zato ne išče navadnih  –core skupin, temveč se vedno bolj nagiba k tehniki. Ta tehnika ime dva skrajnosti. Ena je spogledovanje s tehničnim death metalom, druga pa je zašla v čudaštvo tipa Meshuggah, nekateri ji pravijo djent scena.

Svoje mesto na sceni so dobili tudi Volumes, ki širijo svojo vizijo »tehničnega« deathcora. S prvo skladbo Paid in Full se pojavi že prvi očitek, in sicer nedomiselnost. Namreč, skupina daje več na moč kitare kot pa na moč riffa. Tradicionalne norme so precej zabrisane, a Volumes ponudijo tudi kakšno zanimivost. Druga skladba Wormholes poleg breakdown riffov ponudi tudi atmosferični del v stilu kakšnega post-rock benda, kar je do neke mere zadovoljivo. Prisotna sta celo dva vokala, ki pa sta oba hardcorovsko obarvana s tem, da je eden bolj globok. Skladbi The Columbian Faction in Edge of the Earth postrežeta celo s spevnim vokalom, kar je po eni strani neusklajeno z brutalnim zvokom znižanih kitar, a ta vokal prispeva k pestrosti albuma. K slednjemu še bolj prispeva občasna melanholičnost, ki je izražena v skladbi Intake z raznimi nedistorziranimi pasažami in nežnimi melodijami.

Žal Volumes v dobrih 50-ih minutah ne pokažejo dovolj raznolikosti.

Vseeno pa imajo potencial, a v kolikor se hočejo ponašati s težavnejšimi ritmi, jih to dela enolične. Z vpletanjem nežnejših komponent bi pridobili na dinamiki, pa naj gre za spevne vokale ali preproste post-rock melodije.

Avtor:
twitter facebook