recenzije

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

banner
banner

recenzija

28. 1. 2018  Watain - Trident Wolf Eclipse  (Century Media, 2018)
Watain so še vedno skupina, ki se ozira zgolj po svojem slogu in svojih željah, kljub temu, da se njihov zvok vije in spreminja skozi čas.

Watain se z novo ploščo Trident Wolf Eclipse vračajo nazaj. Ne nazaj h koreninam, pač pa še dlje.

In je dobro. Ko sem recenziral ploščo The Wild Hunt, sem zgolj kot poslušalec skupine zapisal, da so mi bolj melanholični in melodični trenutki v resnici bili ljubši, medtem ko so se mi hitri zdeli preveč hrupni, kromatični in zamazano zveneči; Watain so prej namreč vedno zveneli melodično in jasno, tudi ko so igrali hitro in agresivno. Skupina pa je dejansko s prejšnje plošče vzela ta slog agresivnih, »in your face« komadov, ki so še vedno med bolj surovimi in brutalnimi v njihovi diskografiji, ampak so ga na Trident... dali v ospredje in izpilili.

Tu nežnih momentov ni, pač pa pravi napad black/thrasherskega udrihanja. Tu in tam se pojavi tudi kaka starošolska black metal melodija iz akordov, kar je za skupino, ki po navadi igra po posameznih strunah, novost. Vse skupaj rahlo potegne na Nifelheim, kar je za moje pojme lahko samo dobro, itak pa ne gre za klon – niti približno ne. Watain so še vedno skupina, ki se ozira zgolj po svojem slogu in svojih željah, kljub temu, da se njihov zvok vije in spreminja skozi čas. Seveda določeni elementi, kot sta grleno kričanje in kitare, ki se naravnost penije od surove jeze, ostajajo in ohranjajo prepoznaven zvok skupine, pa čeprav so se na svoji novi plošči osredotočili bolj proti izvoru black metala, namesto da bi vključevali druge vplive ali pa sodobne smernice ekstremne glasbe (še dobro, ker je klonov Deathspell Omega res preveč).

Trident Wolf Eclipse je odličen album, ki v očeh vsakega dolgoletnega poslušalca takšne glasbe vse naredi točno tako, kot je treba, kar mu tudi uspe v dobre pol ure. To je po mojem najboljši korak naprej, ki bi ga po prejšnjem albumu lahko naredili.

twitter facebook