recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

18. 5. 2014  Swans - To Be Kind  (Young God Records, 2014)
Swans for president. Swans for dictator. Swans for ruler of the universe. Swans for ruler of all creations. Swans for all!

Jebeš familijo. Jebeš prijatelje. Jebeš svojo pičko. Jebeš svojega deca. Jebeš keš. Jebeš hobije. Jebeš šiht. Jebeš stvari, ki te osrečujejo na splošno. Jebeš stvari, ki te depresirajo. Jebeš stvari, ki te ohranjajo pri življenju, jebeš stvari, ki te uničujejo, jebeš Jovota, jebeš javni prevoz, jebeš vse … razen Jovota. Sem si premislil zanj :*

Jebeš.

Mizantropija postaja vedno večji del človeške narave. Počasi se združuje in postaja eno s filozofskim realizmom. Vse je v kurcu, vsi manipulirajo z vsemi in vsak te bo izkoristil. Prikrito ali neprikrito. In za kaj kurac smo vsi še živi? Zakaj ni število samomorov veliko višje, kot bi moralo biti?

Vsak ima svoje razloge. Štrik za obešanje je drag. Bojiš se višine in nimaš jajc se fuknit z balkona. Bi se fuknu pod vlak, ampak ima le-ta nemogoče vozne rede. Bi se skrešal z avtom in bi poleg tega odrešil še nič hudega sluteča bitja iz drugega vozila, ampak je tvoj avto dobil vse točke pri crash testih in tako dalje. Nekateri imajo rahlo boljše razloge. Kaj če bi še vztrajal nekaj časa? Se ga vmes nekajkrat kvalitetno nažrl. Mogoče narisal ali napisal kakšno sranje, da bo vsaj kak spomin ostal na moj obstoj? Kaj, če bi se še parkrat kvalitetno pofukal, preden me odnese? Kaj, če bi še počakal na nov Torment špil in se fliknem, ko ga bo konec?

Skratka, vse je v kurcu. Mogoče si kdo laže z optimizmom in pozitivnimi energijami, ampak to je samo new-age bullshit za kriminalno labilen folk, ki so že tako daleč zabredli, da poleg tega, da lažejo ostalim, lažejo še sebi, da so srečni. Preveč teksta in še kar nisem prišel do banda? Ma jebiga, če poslušate Swans imate itak potrpežljenje na the good part, če ste deprivirani standardov, ki bo prišel ali pa mogoče tudi ne bo. Čakajoč Godota, ki se mogoče v nekem paralelnem vesolju pojavi.

Veliko ljudi se pač zaveda, da sranje je in sranje bo in nekateri tudi radi delijo svoje mnenje o tem z glasbo. Razfukan si. Folk ti gre na kurac. Pička ga je pofafala tvojmu fotru, ker ji je dal 5 € in tvoja mat ti plačuje najemnino, ki jo itak krade od fotra, sam zato, da ji ni treba gledat tvojga frisa doma. Še tvoj cucek te ne prenese, čeprav si ga rešil iz zavetišča, kjer bi ga fukn'l na električni stol.

To sovraštvo se nabira v njih in nekateri bi radi to spravili ven iz sebe. Eden izmed medijev za to je seveda glasba. Izražanje svojega bediranja, da drugi potem to kupijo ali spizdijo s torrentov ali nek drug drek, ki nima veze z ničemer, da lahko potem to doma poslušajo in se ob vašem javnem bediranju počutijo bolje. Pustimo moraliziranje, če je to prav ali ne, ob strani. Sedaj je glavno samo to, ali deluje? Deluje. Pustimo stat.

Hihi, stat.

Taki izvajalci se trudijo, da bi njihova glasba izpadla kot njihova notranjost. Temačna, bedna, zadepresirana, a močna, glasna, razpičkana. Potrebuješ pravo vzdušje. S pofukanim surf rockom se tega nekako ne doseže. Edino, če imaš dovolj močne droge. Ja, nekateri najdejo to vzdušje, da slišiš, da je čustvena pizdarija pristna in ne samo fasada, da se lahko cmeriš na odru, da dobiš pičke. Ampak, lahko se kdorkoli še tako trudi, da fukne skupaj CGP of emotional fucked-upness, mu bojo vedno superiorni Swans. Lahko so mu mentorji, a da bi učenec presegel učitelja, no fucking way.

Swans for president. Swans for dictator. Swans for ruler of the universe. Swans for ruler of all creations. Swans for all!

Ta band je brutal. Preberite si besedila, mogoče kakšne zgodbice, intervjuje ali še bolje … samo fuknite si gor kakšno plato od njih in samo poslušajte. No, če ste prebrali zgornji šodr, potem ste to po vsej možnosti že storili. Večkrat.

To je band, ki si je svojo veličino in slavo zaslužil. Imajo glasbene karakteristike underground banda, a relativen komercialen uspeh jih je vseeno doletel. Že od samih začetkov v 80ih so zbujali pozornost. Bolna, repetivna, turobna glasba. Fukjeno vzdušje. Koncerti, kjer je število decibelov prišlo do takšnih razsežnosti, da se matematiki še danes jebejo in kjer je Michael Gira, glava za Swans, večkrat napadel določene posameznike iz publike, ker so mu pač šli na jetra iz raznoraznih razlogov. Bojda do obisti sovraži čupanje.

Vmes so sicer imeli skoraj 15 let dolg hiatus, ampak po njem so se vrnili, kot se star band mora. S takim albumom, da te prime skozlat vesolje. Ne, niso se tule samo zanašali na staro slavo, kot bandi radi počnejo.

“Ja, leta 1982 smo imeli ene vaje pr prjatlu v kleti in nas je njegova mat posnela in zdej ma tist posnetek zbiratlsko vrednost, ker je mela sam njegova mat kaseto, sam je pol čez presnela Madonno. Kvlt! In pol smo mel nastop na nekem motozboru, kjer smo trikrat zaigral komad 'Motori' in so vsi trije iz publike čupal. Dva sta bla naša prjatla, ta tretji pa je bil prizadet. In pol smo se skregal, al neki, in zdej smo spet skup. Sicer sm sam js originaln član, ostali so neki mulci, ko so hotl met bend in so rojeni leta 1994 in zdej špilamo. Lani smo izdal demo, posnet s telefonom od enga. Obstajamo že 32 let!”

Na žalost so nekateri dovolj debilni, da padejo na to foro. Ampak Swans ne mislijo jebat s takšnimi nizkimi. Oni samo pridejo nazaj skupaj, žal brez kultne Jarboe, a jebatga, in izdajo fukjeno plato. In potem še eno. Dvourni monolit The Seer, ki se poščije na vse. Trikrat daljši od povprečne plate, ampak na koncu poslušanja ti je prav žal, da ga je konec.

A sedaj je tukaj To Be Kind, ki nadaljuje zapuščino svojega starejšega brata The Seer. Svetlejša naslovnica, dojenčki, naslov z besedo “kind” in podobno. Ampak to zna kakšnega debila zavesti. To Be Kind je pompozen, monoton, atmosferičen, temačen, fukjen in na splošno fenomenalen predstavnik svoje živalske vrste.

Swans tule prikažejo svoje adute v najlepši luči so far. Genialna monotonost. Ponavljajoči se deli, ki ujamejo zlato sredino med poslušljivostjo in nelagodnostjo. Od psihopatskega 'Some Things We Do', ki je nek minimalističen in obskuren vpogled v sfukanost človeške psihe s samim nizanjem stvari, ki jih počnemo, kjer nas v ozadju spremlja samo zatohlo zavijanje in se znotraj ne zgodi nič drugega preko “She Loves Us”, ki pokaže nek nastavek za rockerski riff z občasno minimalno variacijo, kjer se dodatni zvoki samo še kopičijo eden na drugega, kjer se sčasoma pridružijo mantre do vsesplošnega razfuka hrupa, ki lahko sproži paranojo, če poslušate na dosti visoki glasnosti do 34 minutnega monolita Bring The Sun/Toussaint L'Ouverture, ki je pa epsko potovanje skozi celotno kreacijo v samo sredino lastnih psihoz.

Zamorjene mantre z občasnimi vokalnimi igrami zveni kot poslušanje sanj eteričnih bitij. Imamo še izpade, kjer smo izpostavljeni zamorjenim, atmosferičnim zvokom, ki nas posrkajo v svojo pregosto zvdušje, čez to pa začne voziti zvok zlorabljenega klavirja, ki ni bil uglašen od izuma C-dura naprej in nas spomni na zvok salonskega piana iz westernov. Da psihotično vzdušje pripeljejo do pretiranih količin pa se kasneje začnejo zvoki žaganja. En del pa še posebno skuri možgane, ko nas melje slasten riff, petje “haaaalleeeluuujaaah” in čez to dretje univerzalnega FUCK! FUCK! FUCK! FUCK! FUCK!

Izvenzemeljsko.

Recept je pri večini komadov enak, a sestavine so vedno druge. Mogoče bi lahko kdo rekel, da se preveč zanašajo na ene in iste fore, ampak te so efektivne za popizdit. Ko nas hipnotično ponavljanje ziba v nočne more nam medtem preveže možgane na ta način, da dejansko razumemo filme, ki jih je naredil David Lynch.

To Be Kind je hipnoza. Potovanje v Satanov kurac. Kdaj nas pusti na miru v svoji psihotični ravni vožnji in pusti, da zblojenost traja, ampak ravno toliko časa, da se udobno namestimo v njej in nas nato zapusti. Brez besed, brez opravičila, brez kakršnega pogleda čez ramo. Samo gre. Jebi se. Konec komada. Hočeš še? Life sucks. Ne dobiš. Tu je nov komad. Prebol.

In potem je tule prej omenjeni hrup. Kot jim je v navadi, smo kdaj podvrženi izpadom hrupa. Masivni zvočni neporušljivi babilonski zidovi, ki presežejo človeško toleranco intenzivnosti. So kot zarustana motorna žaga, ki nam jo fuknejo direktno v možgane in žagajo in žagajo in še bolj faking žagajo, dokler se čas ne vrne sam vase. Hrup je nevzdržno fantastičen, bolan, psiho in ko mine, kljub temu, da imamo trajne posledice in da se nam lahko ob njem sfuka, kot prej omenjeno, bi radi imeli še.

Platoid ti ob prvem poslušanju da vedeti, da se z njim ni za jebat. Vsako poslušanje je življenjska izkušnja, meditacija, samodestrukcija, transcendentalno potovanje in vpogled v samega sebe. Je kot človeška psiha. Zblojena, zmedena, pompozna, temačna, kdaj odločna, občasno zabavna, kompleksna a monotona in kljub temu, da traja dolgo, se vseeno zdi malo. Ta prasica tudi traja dve uri, kar je cca. trikrat več, kot običajni izdelki za čiščenje posode, ampak se ne vleče. Hihi, vleče. Ni nekega občutka, kdaj smo na sredini, kdaj smo na koncu, kdaj smo … kjerkoli pač, samo zgodi se. In ko mine, se ne zavedamo, da sta za nami dve uri glasbenega obreda. Medtem se je 11 milijonov ljudi pofukalo, 16 tisoč ljudi je umrlo, 30 tisoč ljudi je pobeglo iz materinih pizd/epruvet, ampak ko jih jebe.

V svojem življenju sem po vsej možnosti slišal tam nekje 14 plat in ta je so far nekaj najboljšega, kar sem kadarkoli čul. Pusti ti dihati, ampak zraven te počasi davi. Zdemolira te s hrupom, a to stori ljubeče. Te zapsihira z zasanjanostjo, a hkrati te pomiri. Je kot naslednje sosledje dogodkov:
 

Za moške:

epska orgija s kloni tvoje sanjske ženske

Diablo II on-line maraton s prej omenjenimi ženskami

dobivanje blowjoba med maratonom

vožnja tanka čez miren vaški okoliš

nabijanje Bolt Throwerjev med vožnjo tanka

dobivanje blowjoba med poslušanjem Bolt Throwerjev

propad cover bandov

kopel v poceni viskiju

ponovna epska orgija s kloni tvoje sanjske ženske

nabiranje rožic za mati, ker je materinski dan

Teglin objem

Cepotov ljubosumen pogled, ko objemaš Teglo

 

Za ženske:

novi šuhi

twitter facebook