recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

16. 1. 2013  Majesty - Thunder Rider  (NoiseArt Records, 2013)
Očitno učenec ne preraste vedno učitelja.

Z novim letom v nove zmage. In to z gromskim jezdecem, ki galopira na poniju s palmico na vrh glave. To nekako že povzame novo izdajo nemških Majesty.

Ploščo sestavlja deset pesmi, plus bonus. Mogoče se komu deset zdi malo, vendar ni tako, saj ni noben komad krajši od štirih minut in pol. Nekaj jih je celo daljših od šest minut, tako da skupna dolžina znese skoraj eno uro. Kar pa bo zares sedlo le Manowar fenom.

Več kot pol plošče premočno liči na prej omenjene Kralje metal glasbe. Razen nekaj rifov, v bistvu ni nič zares izvirnega in še nikjer slišanega. Kaj šele, da bi postavljali nove mejnike v heavy metalu.  Še vokal pri pesmi Asteria močno spomne na Adamsa, ampak (preden me linčate zaradi te, sicer, bogokletne izjave) vseeno malo bolj ženstveno. Tudi za basista lahko rečem, da v primerjavi z DeMaiom prav žensko udarja po basu.

Ko smo že pri zvenu albuma, lahko omenim kaj najbolj moti. Back vokali. Tako brezzveznih, nemogočnih, pussy back vokalov pa še ne. Celotna zvočna podoba je veliko bolj nežna od povprečne Manowar plošče. Sicer ima potencial, ampak če bi bilo malo glasneje, bi bilo bolje. Saj ni treba, da so glasnejši od Manowar, lahko pa bi žgali bolj od Lady Gaga.

Mogoče so to res malo ostre besede, vendar so si Majesty sami krivi. Težko je biti boljši od Manowar, težko je biti bolj izviren v tako neizvirnem žanru. Hm, mogoče bi pa šlo z besedili? No, ne. Spet sama klasika. Kako zavarovati starodavni ogenj, ubiti zmaja in obenem vsem sporočiti, kaj je prava glasba. 

No, pa vseeno ni vse tako grozno. Plošča ni najboljša, to je dejstvo, vendar pa je vseeno vredna poslušanja, če iščeš nekaj v slogu Manowar. Ob prvem poslušanju, mi je bila zelo všečna, ko pa sem jo dvakrat preposlušal, mi je postala dolgočasna. Če se obregnem še ob zadnjo Manowar izdajo, tudi ta ni bila preveč dobra. Majesty so s tem zamudili idealno priložnost, da jih presežejo vsaj v glasbenem smislu. Očitno učenec ne preraste vedno učitelja.

twitter facebook