recenzije

Haspyd

Перехрестя двох вітрів

Liturgy

Origin Of Alimonies

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

banner
banner

recenzija

8. 1. 2012  Calm The Fire - There Is No Cure  (No Sanctuary Records, 2011)
Vzemi His Hero Is Gone, Tragedy ter nekaj besedil proti cerkvi ter državi pa bi zadevo lahko na hitro zaključili.

V deželi cerkva, neumnih neonacističnih huliganov, metalskih titanov Behemoth ter Vader, se v temnih kotičkih skrivajo skupine, ki nam lahko ponudijo več v enem albumu, kot mnoge v celotni diskografiji, in v tem primeru so to Polski Calm the Fire. Fantje iz Gdynie nam že od leta 2008 s prvencem Under Pressure in Blackout iz leta 2010 nudijo kakovostno glasbo večih žanrov, ki pa so najbolje predstavljeni kot temačen HC/crust. Sedaj, po enem letu neprepoznavnosti, so se odločili narediti korak naprej in izdati bolj temačen, hitrejši, bolj brutalen izdelek, kot je bil njihov prvenec Under Pressure ter ga razposlati po svetu … in tako je tik pred novim letom izšel plošček There Is No Cure.

Zadeva bi bila praktično enostavna, vzemi His Hero Is Gone, Tragedy ter nekaj besedil proti cerkvi ter državi pa bi zadevo lahko na hitro zaključili. NE!! Ker tukaj ne gre za preprosto govorjenje v nič, so se Calm the Fire potrudili in v svojih besedilih poudarili in v “ku…” poslali celotno zasedbo imenovano cerkev, se sprijaznili s propadom sveta in se odločili, da bodo korakali proti lastni državi, ki je praktično preslepljena z vero, politiko in nogometom. Instrumentalno pa je zadeva že praktično jasna, glede na to, da so v igri prej omenjene skupine, ampak seveda tudi tukaj ni tako enostavno. Je res, da se v skladbah čuti His Hero Is Gone ter Tragedy, ampak se pri skladbah kot so Born In Pain ter Epitaph čuti tudi pridih skupin, kot so The Holy Mountain, From Ashes Rise in celo kultne Cursed. Crust klasika v sekundah.

Rezultat je tako jasen, kot bi bil jasen med nogometno tekmo Maribora ter Barcelone. Napeto poslušanje, živčno delovanje ter strinjanje z besedili, ki ti skupaj z inštrumenti povrejo kri v žilah.

twitter facebook