recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

2. 7. 2013  Civil War - The Killer Angels  (Despotz Records, 2013)
Tematika pesmi? Še ne veste? Resno? Vojna.

Kdo bi si mislil, da bodo štirje odpadniki, ki so lani marca zapustili Sabaton, tako hitro našli še manjkajoča člana in posneli prvo ploščo. Oskarju, Rikardu in dvema Danieloma sta se pridružila basist Stefan Eriksson in Nils Patrik Johansson, ki je mnogim poznan kot pevec Astral Doors.

In kaj nam ponuja prvenec naslovljen The Killer Angels? Enajst pesmi in lep ovitek plošče. Realno je to vse, kar dobimo za svoje bakrenčke. Bistvo pa je, kakšne so te pesmi oziroma, kakšna je plošča kot celota. Pri tem nam pomaga že poznavanje ozadja skupine. Normalno je, da lahko slišimo nekaj podobnosti s Sabaton, ker je pač 66 % benda sestavljenega iz nekdanjih članov omenjene skupine. Tematika pesmi? Še ne veste? Resno? Vojna.

Vendar za razliko od Sabaton, ki se osredotočajo večinoma na obe svetovni vojni, Civil War prepevajo o Rimljanih, Druidih, Napoleonu in seveda ameriški državljanski vojni. Kot sem že omenil, so glasbeno kar precej podobni Sabaton, tista značilna grandiozna produkcija z občasno osladnimi klaviaturami, pomožnimi vokali in zanimivimi rifi, polnimi melodije, ki lepo pritiče vokalu. Ko smo ravno pri vokalu - ta je še najbolj očiten razkorak od Sabaton. Za razliko od Joakima ima Nils Patrik višji vokal, vendar še vedno dovolj agresivnega in močnega, da ne izpade preveč babje. Moram reči, da me je vokal še najbolj prepričal. Čist, kjer je to primerno, in raskav, kjer je potrebno. Ravno prava kombinacija vsega.

Komadi so dovolj razgibani, da ne zvodenijo eden v drugega. Verjetno k temu pripomore tudi povsem povprečna dolžina teh, mogoče so nekateri malo daljši, vendar že morajo biti. Plošča poskrbi, da poslušalec ne izgubi fokusa, kar je za prvenec  pomembno, saj si Civil War v bistvu šele ustvarjajo svojo bazo poslušalcev. Sem pa prepričan, da jim bo zaradi pedigreja nekoliko lažje.

Da zaključim tole dolgovezenje, plošča se mi, kljub ne pretirani, lahko rečem nični inovativnosti, zdi super. Prava za poletne festivale, kasneje tudi evropske dvorane in predvsem za tiste, ki še niso siti Sabaton in vojne.

twitter facebook