recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

recenzija

10. 7. 2015  Antigama - The Insolent  (Selfmadegod Records, 2015)
Poljski grind napad par excellence!

Če je nekaj kar občudujem, je to poljska ali raje nasploh vzhodnoevropska grind scena, ki nam je v zadnjih dveh desetletjih ponudila bende, ki kar tekmujejo v tem, kdo bo bolj brutal, bolj hiter, bolj odfukan, hkrati pa se toliko ne zgubljajo v kompliciranjih moderne ameriške death metal scene oziroma se kar na široko izogibljejo djentovskim eskapadam. Kaj je vzrok temu, nimam pojma, mi je pa takoj jasno, da so bendi iz Češke, Slovaške, Poljske itd. bolj podobni klasičnim angleškim grinderjem, čeprav je seveda ameriških vplivov tudi ogromno.

Poljski Antigama definitivno niso death metal, niso brutal death metal, niso death grind. Po kratkosti pesmi, odfukanosti riffov, hitrosti bobnov in vokalov, ki v veliki meri spominjajo na Napalm Death zadnjega desetletja je brez težav moč trditi, da so čisti grindcore. Zakaj zdaj naenkrat to teženje, kaj je grind, kaj je death, kaj je miks obojega, ko pa se dobro zavedam, da bralci in bralke Profanityja že vedo, kako se zadevi streže? Ker pač lahko in ker mi paše. Ker se tako počutim.

In prav ta možnost slediti svoji viziji je več kot vidna in slišna v albumu The Insolent poljskih Antigama, ki je v prvi polovici po tem, kar sem slišal, čisto predvidljiv, klasičen grindcore, kot so ga recimo zadnja leta pičili bodisi Napalm Death bodisi The Red Chord. S komadom Sentenced To The Void stvar postane zelo Napalm Death, ampak tisti eksperimentalni ND v stilu albuma Utilitarian ali pa določenih segmentov Time Waits For No Slave. V norosti riffov in eksperimentiranju ali bolje zapisano, spogledovanju z nekakšnim jazzom in hkrati dronom ter s kitarističnimi ekspadami Antigama letijo v teritorij ameriških Pig Destroyer ipd., celo starejših The Dillinger Escape Plan, kar se kaže recimo v komadu Out Beyond, ki je res mindfuck vrhunec plate.

Kvartet učinkovito združuje moderno, skorajda kristalno čisto zvočno podobo, a pri tem še vedno ustvari več kot dovolj hrupa, lahko pa samo zamišljam, kako ta bend deluje v živo. Če je veerjeti albumu The Insolent, potem je jasno, da gre za enega najboljših - trenutno najboljših! - evropskih grindcore bendov, s katerim definitivno ne bom - če citiram Sajmona - zobal češenj.

Udri!

twitter facebook